Takoj naslednje jutro po punkciji sem pričakovala, da me bo zbudilo kakšno zbadanje ali bolečina, pa sem se zbudila samo zaradi tiščočega občutka v mehurju – ja, lulat je bilo treba. Bila sem sicer malo občutljiva in seveda napihnjena, ampak ne duha ne sluha o bolečini. Dan sem preživela kar se da umirjeno, sem se pa malo tresla, da slučajno ne dobiva klica iz klinike, da se celice niso oplodile oz. da se ne razvijajo dobro. Na srečo klica ni bilo… Samo čez vikend moramo ‘zdržati’, pa bo, sem si rekla. Bila sem precej v skrbeh, da se ne bodo dobro oplodile, saj naju je že na konziliju embriologinja nekako posvarila, da bo najin prvi IVF bolj kot ne raziskovalni/poskusni in da bomo videli, ali se bo sploh kaj oplodilo, glede na izredno slabe rezultate spermiograma.
Na najino veliko olajšanje, klica ni bilo in tako nisva rabila na 2. oz. 3. dnevni transfer, ampak sva vedela, da naju 5. dan čakata vsaj 2 blastocisti, upala pa sva še na kakšno več. Moj je bil vesel, ampak jaz sem bila še veliko, veliko bolj…
Potem pa dan pred transferjem – katastrofa! Že na vse zgodaj zjutraj me je močno začelo tiščat/bolet v spodnjem, desnem delu trebuha. Imela sem občutek, kot bi se mi prebava ustavila in bilo vse notri ‘nabasano’. Zdelo se mi je, da sem polna zraka, a nič me ni napenjalo. Mislila sem si, da so krivi mufini, ki sem se jih najedla dan prej in bila tudi zaprta zaradi njih (ali pa zaradi vse hrane, ki sem jo zaužila dan prej – sem bila pri starših na obisku in tam me vedno zelo radi napitajo). Šla sem na blato in zdelo se mi je, da je bilo za odtenek bolje, ampak čez dan so se te bolečine nadaljevale… Če sem po turško sedela ali se nekako pol sedeče ulegla, je bilo vredu, v vseh ostalih položajih, pa me je zelo bolelo. Ko sem skušala dvignit iz postelje/kavča, sem potrebovala pol ure in še potem sem hodila pokrčeno, nisem se mogla zravnati. Zvečer me je moj že hotel peljat na urgentno ginekološko, pa se je stanje nekako popravilo in sem ga prepričala, da ne rabim urgence.
Okoli polnoči sem se odpravila spat in mislim, da me je kar hitro zmanjkalo… Upala sem, da bo jutri, na dan transferja, vse že precej bolje.
