Ja, ne boste verjele, tudi včeraj in danes sem lulala… lahko si mislite, da sem malo čez les, ampak to mi je res v veselje početi, pa nekako mi tudi lajša čakanje do krvnega testa, ki bo zdaj zdaj tu. Ravno danes sem se pogovarjala z dobro kolegico in ji razlagala koliko testov sem naredila, pa je bil njen odziv v smislu – “Ah, si pa smotana… če ti enkrat pokaže, da si noseča, potem je to to”. Ja, to je lahko reči nekaterim, ki lahko naravno zanosijo ali celo zanosijo ‘po nesreči’, ampak nam, ki pa potrebujemo pomoč pri tem in ki smo se leta trudili brez uspehov, je pa pozitiven nosečniški test nekaj neverjetnega. Torej, zakaj se ne bi vsak dan razveselila tiste druge črtice, če se lahko?
Danes je bila druga črtica na tistem ‘ta poceni’ testu iz eBay-a že precej temnejša kot prejšnje dni, tako da mislim, da se hormon lepo podvaja. Spodaj so slike moje ‘armade’ testov in kot lahko vidite, je zadnja (današnja) res izrazito temna, pa čeprav so ostali že precej posušeni – vseeno se vidi razlika, tudi ko se posušijo.
Prav tako sem danes popustila in se odločila hkrati v urin pomočit še ClearBlue Digital – en dan gor ali dol sem si rekla. Plus (nosečnost je), se je prikazal zelo hitro, čez nekaj časa pa še tedni – 2-3. To je približna ocena koliko tednov nazaj sem zanosila, ne koliko tednov sem noseča (to se šteje različno). In glede na punkcijo (dejanska združitev jajčeca s spermijem), kaže čisto prav.
Naj pa bi bila danes 4 tedne in 4 dni noseča – po izračunih za IVF oploditev. Kar ni mi jasno, da sem že 1 mesec noseča… samo še 8 jih imam, hehe. Zdaj samo močno držim pesti, da gre vse po maslu in da ne bo nobenih zapletov.
Drugače se počutim super… še vedno sem žejna in vsaj enkrat na dan moram it počivat, ker preprosto ne morem oči več držat odprtih. Lulam še vedno precej pogosto, ampak to je najbrž predvsem zaradi količine vode, ki jo spijem. Prebava je še vedno precej lena, zato pridno pijem Donat. Malo me tudi napenja, ampak ni več tistega bolečega, tiščočega občutka. Hrbet me še malo daje – sem in tja me začne bolet, ampak nič nevzdržnega. Danes sem celo s sosedo šla v gozd na en lep sprehod po sončku in mi je res prijalo… sem se spet počutila dokaj normalno (po vsem tem počivanju). Sem pa opazila, da kar hitro postanem zadihana in moram malo počasneje hoditi. Zvečer sem si privoščila čips s papriko (mi čips zadnje čase zelo paše, čeprav vem da ni najbolj zdrav), pa mi je potem kar malo slabo postalo – nisem vedela kako se bo vse odvilo. Upam, da ne bom ena izmed ‘srečnic’, ki jo bo mučila ‘jutranja’ slabost.
