Čustvena za znoret… pa ne v slabem smislu – nič nisem slabe volje, nič depresivna, počutim se odlično, vsaj zaenkrat. Se pa hočem zjokat za vsako malenkost… to je tisti jok, ko v Beležnici (The Notebook) Ryan Gosling in Rachel McAdams skupaj ‘zaspita’ na koncu filma… saj veste, tisti butast jok ‘ooooohhh, kakooo lepooo’. Na praktično vsako stvar se tako odzivam. Preberem en zapis na blogu, jokam, pogledam en video kako so rešili psička in mu našli dom, jokam, vidim sliko mamice in otročka na instagramu, pa sta tako srčkana, da spet… jokam. 🙂 Skratka, jokam skozi cel dan, ampak to je tisti dober jok, iz veselja, pa vseeno… mi gre že krepko na živce. Celo nosečnost nisem bila taka, kot sem zdaj.
Dnevi hitro letijo, čez dva dni imam že prvi ultrazvok, ki se ga recimo, da veselim pa hkrati vseeno malo bojim. Sicer jajčnika oba redno čudim, mislim, da nekaj počneta, ampak glede na to, da se v prvo nisem burno odzvala, pričakujem, da tudi tokrat ne bo na UZ nekega presenečenja oz. pretirano število foliklov. Bomo videli… potrebujemo samo en zmagovalen zarodek. 🙂
Malemu rastejo petice, ena spodnja je prebila dlesen, tako da se ponoči malo zbujamo ali pa zjutraj (pre)zgodaj zbudimo, ampak ni sile, bomo vse preživeli.
—> NADALJEVANJE
