V tokratnem postopku sem boljšo polovico pripravila, kaj pripravila, prepričala (skoraj sem mu zagrozila z nožem), da pač ne bo nič in naj se s tem sprijazni, da ne bo razočaran. Ker sem ga tako “pripravila” je dejansko vse skupaj dodobra odmislil – nič me ni spraševal kako sem in ali je že prišla menstruacija, ali bom delala test… pustil me je pri miru. In meni je to čisto odgovarjalo, po pravici povedano.
Ko sem 12. dan po transferju, vsa presrečna dobila močno potrditev s plusom na testu, sem se odločila, da mu pripravim “škatlico presenečenja”. Notri sem lično zložila dva mini bodija, kupila dve dudici in povrh položila test. Spisala sem kratko pisemce, ki je imelo na prvi strani napis “ATI 2” oz. ati na kvadrat, notri pa “… pridem oktobra 2019!”
Kot nalašč je ta dan delal precej pozno, domov prišel ne preveč dobro razpoložen, škatlico čisto tako malo, po naključju skoraj odprl, potem pa jo samo premaknil… Počakala sem, da se je dobro najedel in malo prišel k sebi, nato pa mu jo postavila na mizo. Takoj, ko je odprl in zagledal napis na kartici je vedel o čem se gre. Precej presenečen, ampak brez dvoma presrečen, je prebrskal celo škatlico, vseeno previdno vprašal, če se je res prijelo, nato pa (tipično moško) vprašal kaj je s temi plusi in minusi na testu in če sem sigurna, da je to to. 😛
Po določenem času še vedno ni čisto dojel in me malo matral z podvprašanji – kako vem, da sem res noseča in če sem res sigurna in kdaj bomo dobili kakšno slikico. Zvečer pa v postelji zaključil pogovor z: “Moral bom kupiti nov avto.”
—> NADALJEVANJE
