{"id":5252,"date":"2020-11-27T23:08:00","date_gmt":"2020-11-27T23:08:00","guid":{"rendered":"https:\/\/mamimaja.si\/?p=5252"},"modified":"2026-02-09T17:57:52","modified_gmt":"2026-02-09T17:57:52","slug":"zgodbe-mocnih-zensk-14-darovani-zarodek-3-del","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/mamimaja.si\/sl\/zgodbe-mocnih-zensk-14-darovani-zarodek-3-del\/","title":{"rendered":"Zgodbe mo\u010dnih \u017eensk #14: DAROVANI ZARODEK (3.\u00a0del)"},"content":{"rendered":"

\u2014> PRVI DEL ZGODBE<\/a><\/p>\n\n\n\n

\u2014> DRUGI DEL ZGODBE<\/a><\/p>\n\n\n\n

\n

Bila sem sama doma in sem imela ob\u010dutek, da spodaj \u010dutim nekaj mokrega. Grem na wc in ko se obri\u0161em zagledam sledi krvi<\/strong>. Zagrabi me panika, pokli\u010dem mo\u017ea naj pride takoj domov, da greva k de\u017eurnemu. Ko pride domov, se grem stu\u0161irat in sem spet imela ob\u010dutek, da bi mogla lulati. Grem na wc in iz mene samo spolzi kepa krvi<\/strong>. Tega ob\u010dutka ne bom pozabila nikoli v \u017eivljenju. Prepri\u010dana sem bila, da je vsega konec, da se mi podira svet.<\/p>\n<\/blockquote>\n\n\n\n

Pokli\u010dem ginekologa in sestra re\u010de, da se naj pridem pokazat. Zdravnik naredi ultrazvok in na sre\u010do vidi, da je zarodek ostal<\/strong>. Ampak sem \u0161e naprej krvavela. Njegova napoved je bila slaba, je rekel, da naj bom pripravljena na najslab\u0161e<\/strong>. Dobim zdravila in naro\u010di strogi po\u010ditek ter redne kontrole. Ko gleda zarodek, pravi, da ni dobre oblike\u2026 nisem imela pojma o \u010dem govori, tako me je bilo strah. Spet strogo po\u010divanje<\/strong> in na sre\u010do se je zarodek obdr\u017eal. Ampak od takrat naprej je bil vsak obisk wc-ja no\u010dna mora. Vedno sem s strahom gledala wc papir, \u010de bi bilo slu\u010dajno kaj krvi. Nose\u010dnost ni bila to, kar sem si vedno \u017eelela in sanjala.<\/strong> Ni bilo brezskrbno obdobje, ko bi v miru pripravljala stvari za dojen\u010dka. Vedno je bil prisoten vsaj kan\u010dek strahu, da ne bi \u0161lo kaj narobe.<\/p>\n\n\n\n

\n

Tekom nose\u010dnosti sem imela tudi povi\u0161an pritisk<\/strong> in sem morala jemati zdravila. Potem \u0161e malo povi\u0161an sladkor<\/strong>, na sre\u010do je bilo potrebno samo merjenje sladkorja in pravilna prehrana.<\/p>\n<\/blockquote>\n\n\n\n

Nekje v sedmem mesecu me je za\u010del boleti jaj\u010dnik, bole\u010dina je bila ves \u010das prisotna, pri uriniranju pa zelo ostra. Ker sem precej trmasta, so me le prepri\u010dali, da gre za otroka in ne samo zame in sva \u0161la z mo\u017eem do de\u017eurnega zdravnika, ta pa me je napotil v porodni\u0161nico na CTG. Ker ni bilo popadkov, so me napotili k osebnemu zdravniku, da oddam urin. Izkalo se je, da sem imela mo\u010dno vnetje<\/strong>. Dobila sem antibiotike. Na kontroli je \u0161e vedno bilo prisotno vnetje, zato sem dobila \u0161e dodatna zdravila. K sre\u010di se je potem vse skupaj kon\u010dno umirilo in zaklju\u010dilo. Kasneje so mi za\u010deli otekati gle\u017enji, pojavile so se mi \u017eilice na nogah\u2026 v glavnem, \u0161lo je za kar precej naporno nose\u010dnost<\/strong>.<\/p>\n\n\n\n

Teden dni pred PDP-jem sem imela pregled pri ginekologu in ker sem imela povi\u0161an pritisk, sem morala naslednji dan na CTG v porodni\u0161nico. Tam mi ginekologinja predlaga, da ostanem noter<\/strong>, da ne bi slu\u010dajno pri\u0161lo do preeklampsije zaradi pritiska, sladkorja in \u0161e prisotne avtoimune bolezni. Ker je seveda poudarila, da gre za otroka in da \u010de sva \u017ee toliko morala dati skozi, da sva sploh pri\u0161la do tja, da je bolje , da si potrpim in po\u010dakam v porodni\u0161nici. Normalno, odlo\u010dila sem se, da ostanem, \u010deprav na robu joka, ampak se je le \u0161lo za otrokovo dobro.<\/p>\n\n\n\n

Dnevno sem imela 3x CTG, potem pa so mi na PDP za\u010deli dajati umetne popadke<\/strong>. Tako so mi zjutraj za\u010deli spro\u017eati, \u0161e cel naslednji dan, potem pa mi je pono\u010di odtekla voda. Plodovnica umazana, zelena, vidni ko\u0161\u010dki (prisotno je bilo blato). Babica me po\u0161lje nazaj spat\u2026 seveda od strahu nisem do jutra sploh zatisnila o\u010desa.<\/p>\n\n\n\n

\n

Zjutraj me pride pogledat zdravnica in me po\u0161lje v porodno sobo. Kmalu zatem pride mo\u017e, ki mi je bil res ves \u010das v oporo, brez njega bi bilo vse skupaj \u0161e te\u017eje. Babici, ki sta me spremljali sta bili res zlati. V glavnem, da sem se dovolj odprla, je trajalo kar nekaj \u010dasa in ker otrok ni bil dovolj nizko je zdravnica preverjala, kako dale\u010d je do glavice. Na glavici je \u010dutila neko oteklino<\/strong>, preverila je \u0161e babica in za\u010dutila isto.<\/p>\n<\/blockquote>\n\n\n\n

Posku\u0161ali smo vse mo\u017ene polo\u017eaje, otrok se ni spustil in nikakor ni \u017eelel ven. In potem so se zbali, da bi \u0161lo kaj narobe. Razpravljali so kako postopati naprej \u2013 vakuum ali carski rez<\/strong>? Midva sva rekla, da \u017eeliva carski rez (za vakuum sva poznala primer, ki se ni kon\u010dal po pri\u010dakovanjih in nisva \u017eelela tvegati, glede na to, da so omenjali, da ima oteklino na glavici).<\/p>\n\n\n\n

Po hitrem postopku so me pripravili za urgentni carski rez<\/strong>, v operacijski ogromno ljudi okoli mene. In ko so me uspavali, je pri\u0161lo do zapleta, ker me niso mogli intubirati. V operacijski je nastanela panika in ker je preteklo kar precej \u010dasa, preden so me intubirali, je narkoza pre\u0161la tudi na otroka. Kaj vse se je takrat dogajalo, na sre\u010do, ne vem. Vem kar mi je povedal mo\u017e. Vem, da je sedel pred operacijsko in \u010dakal, da bo konec.<\/p>\n\n\n\n

Po posegu so zdravniki in babice pri\u010deli hiteti, da so priklicali dvigalo. En zdravnik je mo\u017eu samo na hitro \u010destital za h\u010derko, nakar so z otrokom odhiteli v dvigalo. Morali so jo o\u017eivljati<\/strong>, zajokala je \u0161ele tretjo minuto, iz plju\u010dk so ji potegnili ogromno teko\u010dine. Vse to mi je povedal partner, ko je pri\u0161el k meni, ko sem se zbudila. Pokazal mi je slike in mi jih poslal na telefon. Na slikah je bila najina mala princeska, najin mali \u010dude\u017e\u2026. v inkubatorju<\/strong>. Ker sem bila \u0161e vsa omoti\u010dna, mi niti ni bilo prav jasno, kaj vse se je dogajalo. Sem pa \u010dutila, da me grozno pe\u010de po\u017eiralnik in tako mi je mo\u017e povedal, kaj se je zgodilo. Mo\u017e je bil res ves iz sebe, tako bledega ga nisem videla \u0161e nikoli v \u017eivljenju.<\/p>\n\n\n\n

No, najina princeska je\u00a0hitro okrevala<\/strong>\u00a0in ji niso rabili dodajati ve\u010d toliko kisika, tako da je naslednji dan \u017ee \u0161la iz inkubatorja. Takrat so mi jo pripeljali dol na porodni oddelek. In to je bil najlep\u0161i ob\u010dutek, ki sem ga kdaj do\u017eivela.\u00a0Postala sem mama, mo\u017e je postal ati<\/strong>, skratka, uresni\u010dila se nama je\u00a0najve\u010dja \u017eelja<\/strong>. Ti prvi skupni trenutki so bili najlep\u0161i, ko se v trenutku zaljubi\u0161 v to majhno bitje, ki je rastlo v tebi\u2026.\u00a0pa \u010detudi nima tvojih genov\u00a0<\/p>\n\n\n\n

Naslednji dnevi v porodni\u0161nici so bili zame res naporni, takrat je vse pri\u0161lo za mano. Vsi so vedeli, kdo sva, kaj se je dogajalo, kak\u0161no sre\u010do smo imeli, da se je kon\u010dalo, tako kot se je. \u0160e danes se \u017eivo spomnim pediatra, ki je pri\u0161el na vizito. Ravno ta pediater je bil poleg, ko so re\u0161evali h\u010derko. In ko mi je on povedal, kako je bilo, da je bila res \u010dista sre\u010da, da je danes med nami, in ko si je potrkal po glavi, ko mi je to razlagal, me je zadelo. Sre\u010dna, da jo imam, ampak tako prestra\u0161ena, kot \u0161e nikoli v \u017eivljenju\u2026 domov bi lahko \u0161la praznih rok<\/strong>. Iz srca hvale\u017ena vsem, ki so dali vse od sebe, da so jo re\u0161ili in da imava danes zdravo deklico, ki bo kmalu dopolnila \u017ee eno leto.<\/p>\n\n\n\n

\n

\u010ceprav je bila najina pot do otroka precej te\u017eka, lahko z zagotovostjo re\u010dem, da se je spla\u010dalo<\/strong>! Takoj bi \u0161e enkrat dala vse to skozi, ker je najin zaklad. Takoj, ko h\u010derkica malo zraste, ko bo \u017ee malo bolj samostojna, bova sigurno \u0161la \u0161e enkrat na \u010ce\u0161ko, da \u0161e enkrat poskusiva in mogo\u010de dobimo \u0161e enega \u010dlana dru\u017eine.<\/p>\n<\/blockquote>\n\n\n\n

Sicer nima najinih genov<\/strong>, ima pa najino ljubezen, naju oba, star\u0161a, ki bi za otroka naredila vse! Verjemite, ko dobi\u0161 otroka v roke, ti niti slu\u010dajno ne pride na misel, da ta otrok nima vajinih genov. Si preprosto samo sre\u010den!<\/p>\n\n\n\n

Polagam vam na srce\u2026 je naporno, ampak \u010de uspe, je popla\u010dan ves trud, vse solze, ki si jih preto\u010dil ob neuspelih postopkih. \u010ce imate res \u017eeljo postati star\u0161i, naj vas geni ne obremenjujejo<\/strong>, predvsem pa se ne obremenjujte z drugimi, kaj si drugi mislijo. Glejte nase, na svojo prihodnost in na sre\u010do, ki jo prinese otrok. Otoka boste vzgojili vi, vi mu boste privzgojili vrednote, ga nau\u010dili biti dober in po\u0161ten \u010dlovek\u2026. na to geni nimajo vpliva.<\/p>\n\n\n\n

\n

Upajte, tvegajte in predvsem \u017eivite svoje sanje!<\/p>\n\n\n\n

\u00a0Sre\u010dna mamica najine \u00bbmale \u010cehinje\u00ab\u00a0<3<\/p>\n<\/blockquote>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Sonce mama, sonce! In ja, dobesedno sem pograbila telefon takoj, ko sem se zbudila in poklicala mamo, da ji re\u010dem, da sije sonce! Uh, kako sem ga pogre\u0161ala. \u010clovek \u010disto druga\u010de funkcionira, \u010de je zunaj lepo vreme. Tako sem se na vse zgodaj zjutraj odpravila s psi\u010dko na sprehod \u2013 tak\u0161no vreme se pa\u010d mora izkoristiti.<\/p>","protected":false},"author":2,"featured_media":5264,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_seopress_robots_primary_cat":"none","_seopress_titles_title":"","_seopress_titles_desc":"","_seopress_robots_index":"","footnotes":""},"categories":[27],"tags":[],"class_list":["post-5252","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-zgodbe-in-zapisi-o-neplodnosti"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/mamimaja.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/5252","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/mamimaja.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/mamimaja.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/mamimaja.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/mamimaja.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=5252"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/mamimaja.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/5252\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":5265,"href":"https:\/\/mamimaja.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/5252\/revisions\/5265"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/mamimaja.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media\/5264"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/mamimaja.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=5252"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/mamimaja.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=5252"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/mamimaja.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=5252"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}