{"id":5257,"date":"2019-11-27T23:08:00","date_gmt":"2019-11-27T23:08:00","guid":{"rendered":"https:\/\/mamimaja.si\/?p=5257"},"modified":"2026-02-09T17:57:52","modified_gmt":"2026-02-09T17:57:52","slug":"zgodbe-mocnih-zensk-11-peklena-pot","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/mamimaja.si\/sl\/zgodbe-mocnih-zensk-11-peklena-pot\/","title":{"rendered":"Zgodbe mo\u010dnih \u017eensk #11: PEKLENA\u00a0POT"},"content":{"rendered":"

Moja zgodba se bo morda marsikomu zdela podobna zgodbam ostalih \u017eensk, ostalih parov, ki so naleteli na te\u017eave pri zanositvi. Meni pa je prav posebna<\/strong>, ne le zato ker je moja, ampak zato, ker mi je ta, sicer grenka izku\u0161nja dala tudi veliko novih spoznanj o sebi in o svetu okoli mene. Ne me razumeti narobe \u2013 nikomur, niti najve\u010djemu sovra\u017eniku ne bi privo\u0161\u010dila iti \u010dez pekel boja z neplodnostjo<\/strong>, vendar nam usoda v\u010dasih ne prizanese in takrat nam ne ostane drugega, kot upanje in optimizem, da \u0161e v tako te\u017ekih trenutkih poi\u0161\u010demo tudi svetle to\u010dke. Napisala sem jo za vse, ki bijete bitko za otroka, bijete bitko sami s seboj in z ljudmi okoli vas. Ljudmi, ki enostavno ne razumejo in ne premisljo, preden spra\u0161ujejo po nara\u0161\u010daju. Napisala sem jo tudi zato, ker imam rada zgodbe s sre\u010dnim koncem<\/strong>, ker jo \u017eelim neko\u010d pokazati tudi svoji h\u010derki, ki bo pri\u0161la na svet \u010dez dober mesec dni. Napisala sem jo tudi zase<\/strong>, za svojo du\u0161o. Od\u0161tevam dneve do odhoda v porodni\u0161nico in s to zgodbo si \u017eelim nekako zaklju\u010diti dolo\u010deno obdobje<\/strong> v svojem \u017eivljenju, obdobje neumornega \u010dakanja na otroka.<\/p>\n\n\n\n

Pisalo se je leto 2006<\/strong>, ko sem ga zagledala in takoj vedela, da bo to neko\u010d o\u010de mojih otrok. Bilo mi je 19 let. Leta 2007<\/strong> mi ga je uspelo \u00bbujeti\u00ab, postala sva par in \u017eivela normalno \u017eivljenje mladih zaljubljencev. Skupaj sva dozorevala, kon\u010dala \u0161olanje, se zaposlila, se po \u0161tirih letih zveze, skupaj preselila<\/strong> in prihodnost je na prvi pogled izgledala, kot nebo brez obla\u010dka. Po letu skupnega \u017eivljenja sva pri\u010dela razmi\u0161ljati o nara\u0161\u010daju, oba sva \u017eelela mlada imeti otroke. Najprej se z zanositvijo nisva obremenjevala. Verjela sva, da ne bo te\u017eav<\/strong>. Pa je kar naenkrat minilo pol leta, nato eno leto, trebu\u0161\u010dka pa \u0161e od nikoder. Za\u010dela sva se zavedati, da morda le ne bo tako enostavno<\/strong>.<\/p>\n\n\n

\n
\"Secondary-Infertility\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Odlo\u010dila sem se, da je \u010das, da obi\u0161\u010dem svojo ginekologinjo. Predpisala mi je hormonsko podporno terapijo (tablete). Ponovno je minilo pol leta in \u0161e vedno ni\u010d<\/strong>. Na naslednji kontroli sem dobila napotnico za ginekolo\u0161ko kliniko, kjer so mi nato opravili laparoskopijo<\/strong> in preverili prehodnost jajcevodov<\/strong>. Vsi izvidi bp, manj\u0161a \u017eari\u0161\u010da endometrioze so bila odstranjena, ovir za zanositev po besedah zdravnikov, ni bilo. Tudi pri partnerju je bilo vse v najlep\u0161em redu. Ve\u010dkrat sva s strani zdravnikov sli\u0161ala: \u00bbSaj sta popolnoma zdrava in mlada. Pojdita domov in seksajta!\u00ab<\/em> Misel na to me \u0161e dan danes pogreje\u2026 Seveda sva delala na temu, nisva se le od dale\u010d gledala in upala, da \u010dude\u017eno uspe.<\/p>\n\n\n\n

Po vseh posegih in pregledih sva si vzela eno leto odmora<\/strong> in optimisti\u010dno \u010dakala na magi\u010dni plusek, ki se ni in ni hotel prikazati. Poskusila sva tudi s pomo\u010djo bioenergetika<\/strong>, za katerega sva imela priporo\u010dilo znanke, ki je imela podobne te\u017eave in \u010dude\u017eno zanosila \u017ee po nekaj seansah. Katere vse \u010daje in zvarke sem v tem \u010dasu zau\u017eila, se niti ne spomnim ve\u010d dobro. Vsak mesec enako bridko razo\u010daranje in jok. Spolnost je bila le \u0161e mehanska<\/strong> in rezervirana<\/strong> za to\u010dno dolo\u010dene dneve v mesecu. Videla sva, da tako ne bo \u0161lo in se odlo\u010dila nadaljevati s pomo\u010djo zdravnikov<\/strong>.<\/p>\n\n\n\n

Dvakrat sva poskusila z\u00a0IUI<\/strong>. Prvi\u010d sva bila tako zelo pozitivna, da naju je neuspeh res mo\u010dno potrl. Na tretji IUI enostavno nisva ve\u010d \u017eelela. Zahtevala sva nekaj konkretnej\u0161ega in tako vstopila v\u00a0prvi IVF postopek\u00a0<\/strong>\u2013 oba precej zelena in izgubljena glede poteka. Takrat mi je v veliko pomo\u010d bila tudi\u00a0skupina za neplodnost na FB<\/a>\u00a0\u2013 vsem puncam sem \u0161e danes hvale\u017ena za vso podporo in informacije, ki jih pri zdravnikih enostavno nisem dobila.\u00a0<3<\/p>\n\n\n\n

\n

Postopek je bil kratek,<\/strong> punkcija bole\u010da kot hudi\u010d, vendar smo pridelali kar nekaj celic. Transfer je bil kmalu mimo in ne dolgo zatem sem zagledala svoj prvi plusek<\/strong> na testu! S partnerjem so se nama odprla nebesa, vse se je zdelo tako lahko, rekla sva si: \u00bbAha, tako se torej dela otroke! Ah, to je pa res \u0161koda, da se vsi ne odlo\u010dijo raje tako, kot da se toliko \u010dasa trudijo doma.\u00ab<\/em> Take sre\u010de, kot sva jo ob\u010dutila tistih nekaj tednov po potrjeni nose\u010dnosti, \u017ee dolgo nisva do\u017eivela.<\/p>\n<\/blockquote>\n\n\n\n

Od\u0161la sem na prvi ultrazvok<\/strong> v staro porodni\u0161nico, vsa ponosna in v pri\u010dakovanju. Potem pa \u0161ok! \u0160e danes sli\u0161im besede ginekologa: \u00bbNi ok.\u00ab<\/em> Ni bilo ploda, le gestacijska vre\u010dka (blighted-ovum), potrebno je bilo spro\u017eiti splav<\/strong>. Komaj sem se oblekla in od\u0161la od tam, potem pa vse do avta na parkiri\u0161\u010du tekla in glasno jokala kot \u0161e nikoli. Potrebovala sem nekaj minut, da sem sploh lahko poklicala partnerja, ki je seveda pri\u010dakoval lepo novico. Ob\u010dutek sem imela, da ga bom s slabo novico razo\u010darala na celi \u010drti, da me bo zasovra\u017eil<\/strong>, da me ne bo ve\u010d imel rad<\/strong>, da bo obupal<\/strong>.<\/p>\n\n\n\n

\u010cez nekaj dni sem imela splav s tabletko. Po\u010dutila tako zelo prazno, sovra\u017eila sem samo sebe in svoje telo<\/strong>, \u010deprav mi je partner stal ves \u010das ob strani. Spomnim se, da sem se nekaj dni po splavu napila kot \u0161e nikoli v \u017eivljenju, kljub temu, da sem vedela, da alkohol ni re\u0161itev. Zaradi strahu pred naslednjim porazom, sva s ponovnim transferjem po\u010dakala par mesecev in se odlo\u010dila, da ne bova ve\u010d imela prevelikih pri\u010dakovanj. Tola\u017eila sva se s tem, da imava \u0161e pet zamrznjenih zarodkov<\/strong>, ki naju \u010dakajo in da bo en izmed teh sigurno najin dojen\u010dek. \u017dal so pri naslednjem poskusu ob odmrzovanju propadli vsi, razen enega, ki pa tudi ni pripeljal do nose\u010dnosti.<\/p>\n\n\n

\n
\"223308494-1080x675\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n

\u010ceprav te\u017eav v odnosu s partnerjem nisva imela, se spomnim, da sem mu v tistemu \u010dasu ve\u010dkrat rekla, da naj razmisli ali \u0161e \u017eeli biti z menoj<\/strong>, kljub temu, da mu otrok morda nisem sposobna dati. Moja samozavest je bila tako nizka, da sem mu nekajkrat celo rekla naj gre in poi\u0161\u010de drugo \u017eensko, s katero bo z lahkoto imel vsaj on otroke, \u010de jih \u017ee meni ne bo uspelo imeti, ter da z mano samo zapravlja \u010das. \u010ceprav sva imela postavljeno diagnozo \u00bbnepojasnjena neplodnost\u00ab, sem jaz cel \u010das krivila sebe<\/strong>.<\/p>\n\n\n\n

\n

Morda zaradi jeze, morda zaradi moje trme, sem \u017eelela zamenjati kliniko in iti \u010dim prej v nov postopek. Pri dr. Re\u0161u sva bila na vrsti hitro in opravila \u0161e dva postopka IVF<\/strong>, tokrat z druga\u010dnimi zdravili. Obakrat sem pridelala zelo malo celic, govorila sem si: \u00bbNi pomembna kvantiteta, ampak kvaliteta.\u00ab<\/em><\/p>\n<\/blockquote>\n\n\n\n

Prvi postopek razen hiperstimulacije ni prinesel nobenega rezultata. V drugem postopku smo z enim in edinim transferjem pri\u0161li do pozitivnega rezultata<\/strong> in spet se mi je svet zdel lep\u0161i. \u017dal je kmalu sledilo razo\u010daranje, ko je v 12. tednu pri\u0161lo do spontanega splava<\/strong>. Ponovno se nama je podrl svet. Obsesivno sem pri\u010dela raziskovati po spletu kaj lahko \u0161e naredim, da zanosim. Ne\u0161tetokrat sem prebrala ene in iste doma\u010de in tuje spletne strani in forume, prepri\u010dana sem bila, da je pri meni problem v premo\u010dnem imunskem sistemu, ki plod zavrne. Vedela sem, da sama problema ne bom re\u0161ila in da bo potrebno nekaj spremeniti. Nesmiselno je stvari po\u010deti na enak na\u010din in pri\u010dakovati druga\u010den rezultat. Odlo\u010dila sem se, da k dr. Re\u0161u ne \u017eelim ve\u010d<\/strong> in da bo naslednji postopek opravljen tam kjer je bil prvi.<\/p>\n\n\n\n

Za nekaj mesecev sem tudi spremenila prehrano<\/strong>, ker sem s preteklimi postopki pridelala kar nekaj dodatnih kilogramov, kar je okolico \u0161e bolj spodbudilo k zasli\u0161evanju, \u010de sem slu\u010dajno nose\u010da. Odpovedala sem sem glutenu in sladkorju, ogljikove hidrate sem zmanj\u0161ala na minimum, ve\u010d sem se gibala. Z dr. Jan\u010dar<\/strong> sem imela dobre izku\u0161nje iz prvega postopka, \u017eal pa res traja dolgo, da se pride na vrsto. Je zelo prijetna zdravnica, s toplim odnosom do pacienta. Po pogovoru z njo smo se dogovorili, da bo naslednji postopek IVF dolgi protokol<\/strong>, vklju\u010dili bomo nizko dozo Medrola<\/strong>, ter Aspirin 100<\/strong>. V tistem trenutku bi pristala na vse, pa tudi \u010de bi mi ponudili strup. Minevali so dnevi \u0161pikanja z injekcijami in pri\u0161li smo do punkcije, ki je prinesla najve\u010dje \u0161tevilo celic<\/strong> do sedaj. To mi je bilo nekako v zadovoljstvo, saj sem vedela, da tudi \u010de v prvem prenosu ne uspe imam zaloge vsaj za \u0161e en prenos.<\/p>\n\n\n\n

Po prvem prenosu smo spet do\u010dakali tako \u017eelen plusek<\/strong>, tudi krvni test je pokazal kar lep rezultat. Na prvi ultrazvok v Leoni\u0161\u010de tokrat nisem \u017eelela sama, partner je \u0161el z menoj, v kolikor bi spet do\u017eivela hladen tu\u0161 kakor prvi\u010d. \u0160e danes me vsaki\u010d stisne, ko pomislim na tisti dan. Tokrat je bilo vse v najlep\u0161em redu<\/strong>. Spet sem jokala, vendar tokrat od sre\u010de. Oba s partnerjem sva si ponavljala: \u00bbSedaj pa samo da pre\u017eivimo \u0161e prve tri mesece in smo na konju!\u00ab<\/em><\/p>\n\n\n

\n
\"42798\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Do 12. tedna je vse potekalo tako kot mora<\/strong>, \u010deprav sem \u0161la vsaki\u010d s strahom na strani\u0161\u010de, da bom spet zagledala kri. Sledila je nuhalna svetilna<\/strong> in solze sre\u010de, ko sva na ekranu prvi\u010d zagledala najino pikico v \u017ee bolj dojen\u010dku podobni obliki. Naslednji dan sva \u017eelela z novico presenetiti bodo\u010de stare star\u0161e, pa sva nekako rekla bova po\u010dakala \u0161e en teden in novico sporo\u010diva, ko se vrneva iz zimskih po\u010ditnic. Od prvega postopka dalje se nama je zdelo, da sva nekako oropana intimnosti kar se nara\u0161\u010daja ti\u010de in sva \u017eelela u\u017eivati v skrivnosti, ki sva jo vedela le midva. Ve\u010der preden sva od\u0161la na po\u010ditnice ponoven \u0161ok, mo\u010dna krvavitev<\/strong> in takoj\u0161en obisk urgence. Tam so ugotovili, da je pikica \u0161e vedno \u017eiva, da sr\u010dek bije, ter da je najbr\u017e po\u010dila le kak\u0161na \u017eilica. Ker sva do takrat \u017ee vedela, da na dolo\u010dene stvari ne moremo vplivati, sva vseeno od\u0161la na po\u010ditnice v Kranjsko goro. Cel teden sem ve\u010d ali manj prele\u017eala, manj\u0161a krvavitev se je pojavila \u0161e dvakrat, vendar nisem delala panike, ker bole\u010din kot pri spontanem splavu ni bilo. Zadeva se je v nekaj dneh pomirila<\/strong>, po obisku osebne ginekologinje sem bila pomirjena, ker je bilo vse kot mora biti. Povedala sva doma\u010dim, takega veselja<\/strong> v na\u0161i dru\u017eini \u017ee dolgo ni bilo!<\/p>\n\n\n\n

\n

Sedaj sem v 34. tednu<\/strong>, pri\u010dakujemo pun\u010dko. Od\u0161tevam dneve do poroda, ko jo bom lahko stisnila k sebi in do takrat se mi zdi \u0161e vse tako neresni\u010dno, kot da sanjam najlep\u0161e sanje doslej<\/strong>.<\/p>\n<\/blockquote>\n\n\n\n

Svoje zgodbe kljub vsem solzam, porazom in bole\u010dinam ne bi spremenila<\/strong>. Moralo je biti tako, kot je bilo. Nisem verna, vendar menim, da usoda vsakemu nameni tako te\u017eko breme, kot ga je sposoben nositi in premagati. Preizku\u0161a na\u0161o mo\u010d in vztrajnost, s tem pa nas naredi le mo\u010dnej\u0161e. Skozi vse postopke sem nekako odrasla, postala sem mo\u010dnej\u0161a in vztrajnej\u0161a oseba. V \u017eivljenju so se mi spremenile prioritete<\/strong> in si z malenkostmi ne belim ve\u010d glave. Z namenom, da bi odmislila bole\u010dino in preusmerila misli sem se vpisala v nadaljevanje \u0161tudija<\/strong>, ki ga imam namen zaklju\u010diti \u0161e preden grem v porodni\u0161nico.<\/p>\n\n\n\n

Te\u017eav z neplodnostjo nikoli nisem skrivala, vendar tudi ne obe\u0161ala na veliki zvon in razgla\u0161ala naokoli, so se pa nekateri ljudje, ki sem jih imela za zelo dobre prijatelje ve\u010dkrat izkazali za nekaj povsem nasprotnega. Naredila sem \u00bb\u010distko\u00ab in zo\u017eila svoj krog prijateljev<\/strong>, ter obdr\u017eala tiste, za katere se je skozi leta izkazalo, da bi zame dali roko v ogenj.<\/p>\n\n\n\n

Veliko parov \u017eal ne zdr\u017ei pritiska in razo\u010daranj<\/strong> povezanih z neplodnostjo, kar me nekako niti ne \u010dudi, saj se v postopkih par lahko hitro izgubi in pozabi na bistvo njune zveze. Pri nama se je vez le \u0161e okrepila<\/strong> in postala mo\u010dnej\u0161a<\/strong>, zdi se mi da bi lahko skupaj s partnerjem po vsem tem, premikala gore. Da je bil pripravljen vztrajati z mano \u010dez vse te postopke in me prena\u0161ati, ko sem bila pod vplivom hormonskih koktejlov, je le \u0161e en odraz globine najine ljubezni<\/strong>.<\/p>\n\n\n\n

Upam, da bo moja zgodba komu v spodbudo, da ni nikoli vredno obupati<\/strong>. Treba se je boriti, biti vztrajen in pogumen. Vsak poraz nas naredi \u0161e mo\u010dnej\u0161e, \u010deprav se v tistem trenutku po\u010dutimo ranjene, \u0161ibke. Usoda se slej kot prej obrne in prinese v \u017eivljenje tudi dobre stvari. Ni\u010d ni nikoli le \u010drno ali belo, vmes so \u0161e mnogi odtenki sive<\/strong>, le dobro moramo pogledati.<\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Mama, mama nekaj se dogaja! Ne, nisem res klicala mame (nih\u010de od bli\u017enje dru\u017eine ne ve za najino situacijo), ampak tako nekako sem si mislila. Ja, jaj\u010dnike in maternico sem za\u010dela \u010dutiti vedno bolj \u2013 malo leva stran, malo desna, predvsem pa ti\u0161\u010do\u010d ob\u010dutek v maternici. Menstruacija se je tudi zelo umirila (pa je \u0161ele 4. dan), samo \u0161e sem in tja nekaj prite\u010de na vlo\u017eek. Ja, hormon\u010dki definitivno delajo\u2026<\/p>","protected":false},"author":2,"featured_media":5276,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_seopress_robots_primary_cat":"none","_seopress_titles_title":"","_seopress_titles_desc":"","_seopress_robots_index":"","footnotes":""},"categories":[27],"tags":[],"class_list":["post-5257","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-zgodbe-in-zapisi-o-neplodnosti"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/mamimaja.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/5257","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/mamimaja.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/mamimaja.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/mamimaja.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/mamimaja.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=5257"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/mamimaja.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/5257\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":5277,"href":"https:\/\/mamimaja.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/5257\/revisions\/5277"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/mamimaja.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media\/5276"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/mamimaja.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=5257"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/mamimaja.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=5257"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/mamimaja.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=5257"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}