{"id":5260,"date":"2020-08-27T17:47:00","date_gmt":"2020-08-27T17:47:00","guid":{"rendered":"https:\/\/mamimaja.si\/?p=5260"},"modified":"2026-02-09T17:58:14","modified_gmt":"2026-02-09T17:58:14","slug":"smrt-otroka-zgodba-o-elli","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/mamimaja.si\/sl\/smrt-otroka-zgodba-o-elli\/","title":{"rendered":"Smrt otroka: Zgodba o\u00a0Elli"},"content":{"rendered":"

Kak\u0161no leto po tistem, ko sva z mo\u017eem pri\u0161la skupaj, sva se odlo\u010dila, da bova za\u010dela delati na otro\u010dku. Ker ni in ni \u0161lo, je po vseh komplikacijah in zdravilih, plusek pri\u0161el \u0161ele po treh letih in pol. Tako sem se razveselila tiste (slabo vidne) druge \u010drtice, da sem jo takoj slikala in poslala mo\u017eu, ki je seveda bil presre\u010den. Nikomur nisva povedala za nose\u010dnost, bila sva previdna, \u010dakala sva na potrditveni ultrazvok. In kak\u0161no veselje je bilo na ultrazvoku\u2026 pa \u010deprav se je videla samo ena mala pikica, en mali fi\u017eol\u010dek, je ta fi\u017eol\u010dek pomenil upanje, dal nama je novo sre\u010do<\/strong>.<\/p>\n\n\n\n

Celotna nose\u010dnost je potekala brez ve\u010djih problemov<\/strong>, v bistvu sploh ne bi vedela, da sem nose\u010da, \u010de ne bi imela pregledov. Nikoli si nisem mislila, da se bo vse skupaj tako kon\u010dalo in tudi o smrti v \u010dasu nose\u010dnosti oz. po porodu, nisem poslu\u0161ala. Spomnim pa se, da sem tekom moje nose\u010dnosti brala zgodbo o Tini, ki je izgubila dvoj\u010dka zaradi malomarnosti zdravnice. Ob branju sem jokala kot de\u017e, bo\u017eala trebu\u0161\u010dek in si samo \u017eelela, da bi bilo do konca vse v redu. In je bilo.<\/p>\n\n\n

\n
\"c79facdcaab87947482c5d36a16b9140\"<\/a><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Bil je ponedeljek, 5.12.2016, imela sem enega zadnjih ultrazvokov<\/strong>, vse je bilo v redu, pun\u010dka se je \u017ee obrnila na glavico in lepo \u010dakala, da se kaj za\u010dne dogajati. Dobila sem datum za prvi CTG, ki naj bi ga imela naslednjo sredo, 14.12.2016. Z mo\u017eem sva \u0161la domov, bila sva v devetih nebesih. Naslednji dan sem dobila \u0161e obiske, pun\u010dka je veselo brcala in dajala vedeti, da je z njo vse v najlep\u0161em redu. V sredo sem bila potem ves \u010das v pogonu, urejala sem \u0161e zadnje podrobnosti v njeni mali sobici<\/strong>, da bo ja vse nared, ko bo \u010das za odhod v porodni\u0161nico. Ko sem lepila metulje na steno ob oknu, mi je mo\u017e predlagal, da jih nalepim tako, da bo videti, kot da \u017eelijo odleteti skozenj\u2026 In tako sem jih tudi namestila.<\/p>\n\n\n\n

\n

V \u010detrtek, 8.12.2016, sem \u010dutila, da nekaj ni v redu<\/strong>, ker nisem \u010dutila gibov. Premetavala sem se iz enega na drugi bok, jedla \u010dokolado, pila, po\u010dela vse, da bi jo zbudila, a odziva ni bilo. Mo\u017ea in brata sem peljala v slu\u017ebo, sama pa od\u0161la na pregled v porodni\u0161nico, ker mi ni dalo miru, da je ne morem zbuditi, da je ne \u010dutim.<\/p>\n<\/blockquote>\n\n\n\n

Babica me je sprejela, mi najprej namestila elektrodo za snemanje aktivnosti maternice, z drugo pa pri\u010dela iskati utrip mal\u010dice<\/strong>. Ni ga na\u0161la. Poklicala je drugo babico in tudi njej ni uspelo najti utripa. Poklicali sta de\u017eurnega zdravnika, pa tudi on ni na\u0161el utripa, zato sva \u0161la na ultrazvok. Najprej na najbli\u017eji, kjer zdravnik ni rekel ni\u010desar, potem sva \u0161la pa \u0161e na glavni ultrazvok. Gledala sem v ekran, najina pikica se ni premikala. Sli\u0161ala sem zdravnika, kako je narekoval sestri, kaj naj napi\u0161e, meni pa rekel: \u00bbSaj veste, kaj to pomeni?\u00ab<\/strong> Ja, \u017eal sem vedela, kaj to pomeni. Ni je ve\u010d. Najine sre\u010de, najinega upanja ni ve\u010d. Po\u010dutila sem se, kot bi mi nekdo iztrgal srce in ga zme\u010dkal. Bolelo je, bilo je nepredstavljivo, najine male pun\u010dke ni ve\u010d. Odpeljali so me v sprejemno pisarno k babicam, dobila sem Apaurin. Spomnim se, da sem zdravnika vpra\u0161ala, \u010de bi bilo kaj druga\u010de, \u010de bi pri\u0161la zjutraj, pa je rekel, da verjetno ne. Potem sem morala poklicati mo\u017ea v slu\u017ebo. Eden najte\u017ejih klicev<\/strong>, kar sem jih kdaj opravila. Rekla sem mu naj pride, v joku seveda, da me je komaj razumel. Na hitro sem mu povedala \u0161e, da je ni ve\u010d<\/strong> in prekinila klic, da sem poklicala mojo zlato mami in jo prosila, \u010de gre lahko ponj. Vesela je bila, da bo kon\u010dno spoznala vnukinjo. Oh, ko bi le vedela. Ko je bil mo\u017e \u017ee z menoj v porodni\u0161nici, sem jo poklicala \u0161e enkrat (ati je \u017ee vedel). \u0160e danes jo sli\u0161im, kako se je ob novici sesedla na stol in ni mogla verjeti. Tudi jaz nisem mogla verjeti, da bom kdajkoli morala sporo\u010diti tak\u0161no novico<\/strong>.<\/p>\n\n\n\n

Kakorkoli, sprejeli so me v porodni\u0161nico, dali so me v nadstandardno sobo, da sem bila lahko sama, dali so mi pomirjevala in uspavala. Naslednji dan, torej v petek, so mi za\u010deli spro\u017eati porod s tabletkami<\/strong>. Na vsakih nekaj ur sem dobila tabletko, da bi se za\u010delo in ob 17. uri se mi je odlu\u0161\u010dil \u010dep. \u0160la sem v porodno sobo (moj mo\u017e je bil seveda ves \u010das z mano, tudi on je bil name\u0161\u010den z mano v sobi), kjer so mi dali epiduralno in umetne popadke. Odpirala sem se zelo po\u010dasi. Ob meni je bila super babica, brez nje res ne bi zmogla. Tudi mo\u017e je bil super, moja opora. V soboto, 10.12.2016 ob 4.07 uri, se je najina Ella kon\u010dno rodila. Soba je bila obdana z mu\u010dno ti\u0161ino, Ella ni zajokala<\/strong>, jokala sva midva z mo\u017eem. Spomnim se, da me je babica vpra\u0161ala, \u010de bi jo \u017eelela videti, pa se je mo\u017e odlo\u010dil namesto mene (da jo seveda \u017eelim videti). Za to mu bom ve\u010dno hvale\u017ena, ker se sama ob takem \u0161oku verjetno ne bi odlo\u010dila za to. Bila je popolna mala spe\u010da pun\u010dka<\/strong>. Ko sem rodila, smo ugotovili tudi vzrok smrti \u2013 pravi vozel popkovnice, sicer pa je bila popolnoma zdrava. Dva tedna pred rokom sem rodila pun\u010dko. Zdravo, a mrtvo<\/strong>. V porodni\u0161nico so sredi no\u010di pri\u0161li tudi moji doma\u010di, da so se lahko poslovili od Elle. Moja mami je tudi uredila vse potrebno za pogreb, tako da smo jo pokopali 14.12.2016 ob 13. uri.<\/p>\n\n\n\n

\n

Skoraj dve leti je \u017ee od izgube in skoraj dve leti vsak dan boli skoraj vsak dih. Avgusta nama je najina pun\u010dka poslala bratca<\/strong> in za to sva ji neizmerno hvale\u017ena. Veva, da ga je skrbno pazila in mu prigovarjala, da se ne sme spustiti v porodni kanal, da se mu ne bi zgodilo isto kot njej (imela sem urgentni carski rez in tudi vozel na popkovini, na sre\u010do \u0161e nezategnjen).<\/p>\n<\/blockquote>\n\n\n\n

Ella bo vedno manjkala, njen mali bratec pa ni njeno nadomestilo, nikakor ne. Izguba otroka boli. Bole\u010dina res s\u010dasoma postane tak\u0161na, s katero se da \u017eiveti,\u00a0izginila pa ne bo nikoli<\/strong>.\u00a0<\/p>\n\n\n\n

\u2014> PREJ\u0160NJA OBJAVA<\/a><\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Sonce mama, sonce! In ja, dobesedno sem pograbila telefon takoj, ko sem se zbudila in poklicala mamo, da ji re\u010dem, da sije sonce! Uh, kako sem ga pogre\u0161ala. \u010clovek \u010disto druga\u010de funkcionira, \u010de je zunaj lepo vreme. Tako sem se na vse zgodaj zjutraj odpravila s psi\u010dko na sprehod \u2013 tak\u0161no vreme se pa\u010d mora izkoristiti.<\/p>","protected":false},"author":2,"featured_media":5284,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_seopress_robots_primary_cat":"none","_seopress_titles_title":"","_seopress_titles_desc":"","_seopress_robots_index":"","footnotes":""},"categories":[27],"tags":[],"class_list":["post-5260","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-zgodbe-in-zapisi-o-neplodnosti"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/mamimaja.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/5260","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/mamimaja.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/mamimaja.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/mamimaja.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/mamimaja.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=5260"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/mamimaja.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/5260\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":5285,"href":"https:\/\/mamimaja.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/5260\/revisions\/5285"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/mamimaja.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media\/5284"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/mamimaja.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=5260"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/mamimaja.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=5260"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/mamimaja.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=5260"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}