Najina zgodba je v resnici moja zgodba. Ja, dr\u017ei, neplodnost je pot skozi katero morata oba partnerja, vendar pa se v resnici najina pri\u010dne z mojo\u2026<\/p>\n\n\n\n
\nMoja zgodba se za\u010dne 9 let nazaj<\/strong>, pri mojih 27-ih letih<\/strong>, ko sva s biv\u0161im partnerjem nekako na\u010dela pogovore o otrocih. Oba sva bila zaposlena v vrtcu, oba sva obo\u017eevala otroke in obema je bil povsem pri\u010dakovan naslednji korak, ustvarjanje dru\u017eine. Bila sva pripravljena na dru\u017eino, a \u017eal nisva bila pripravljena na vse izzive, ki so sledili.<\/p>\n<\/blockquote>\n\n\n\n
Po pribli\u017eno letu dni<\/strong> posku\u0161anja, ki je sprva res bilo spro\u0161\u010deno in brez pritiskov, kasneje pa \u017ee polno vpra\u0161anj, dvomov in skrbi, sem najino situacijo predstavila osebni ginekologinji. Mirno mi je odgovorila, da bova pregledali hormone in se na podlagi izvidov odlo\u010dili kako naprej. Izvidi so bili brez posebnosti, celo zelo dobri in ker ni bilo ni\u010d o\u010ditno narobe, naju je ginekologinja napotila kar na kliniko za zdravljenje neplodnosti<\/strong>. Izbrala sva kliniko v Ljubljani. Tudi tu so ponovno vsi izvidi, tokrat od obeh, bili povsem brez posebnosti in postavljena nama je bila diagnoza nepojasnjena neplodnost<\/strong>. Ker je na tej to\u010dki preteklo \u017ee 2 leti odkar sva se odlo\u010dila za otroka in aktivno delala na tem, sva bila napotena naravnost v IVF postopek<\/strong>. V tem \u010dasu sem na portalu Ringaraja spoznala \u0161e tri super punce, ki so pribli\u017eno isti \u010das prestajale IVF postopek na Ljubljanski kliniki.<\/p>\n\n\n\n
\u010ceprav se podrobnosti tega prvega postopka ne spomnim ve\u010d jasno, se zelo dobro spomnim punkcije<\/strong> \u2013 bila je izredno bole\u010da, celo grozna izku\u0161nja po kateri sem \u0161e lep \u010das pobirala. Se je pa na sre\u010do kon\u010dala s pridobitvijo kar 23 jaj\u010dnih celic<\/strong>. Kljub visokem \u0161tevilu celic, so se zdravniki odlo\u010dili za sve\u017e prenos zarodka. Zamrznili pa so jih \u0161e 11!<\/strong> Vsi so bili izredno optimisti\u010dni, navdu\u0161eni nad kvaliteto zarodkov, najinimi rezultati, starostjo. Kljub dobrim napovedim je bilo \u010dakanje na krvni test precej mu\u010dno in v tem \u010dasu sem bila na kontaktu s preostalimi puncami (mislim, da na\u0161a mini FB skupnica celo \u0161e vedno nekje obstaja). Medtem ko sta dve punci sporo\u010dili \u010dudovito novico (ena izmed teh je bila tudi na\u0161a Maja Henigman), se je pri meni na 9. dan po prenosu<\/strong> pojavil rjav izcedek in konec vsega lepega<\/strong>. Takrat sem pridobila povsem novo izku\u0161njo, ki se je nato vseskozi ponavljala \u2013 neuspe\u0161en prenos zarodka. Prestala sva jih \u0161e 4, vse skupaj sva na koncu imela \u017ee 5 neuspelih prenosov<\/strong> s \u010dudovitimi, visokokvalitetnimi zarodki v obdobju dobrih dveh let. Najina pot je na tej to\u010dki trajala \u017ee 5 let. Odlo\u010dila sem se, da potrebujem odmor, oddih, pavzo. V tem \u010dasu se je odvilo veliko stvari, predvsem to, da sva se s partnerjem oddaljila in na koncu po 7-ih letih zveze tudi raz\u0161la<\/strong>.<\/p>\n\n\n\n
2. DEL: KONEC PRVE ZGODBE, ZA\u010cETEK NOVE<\/h4>\n\n\n\n\nV preteklosti se nikoli nisem zavedala (vsaj zavestno ne) kak\u0161en vpliv je name imela neplodnost in mo\u010dna \u017eelja po otroku. Kot sve\u017ee samska \u017eenska kar nisem mogla verjeti, kak\u0161en je lahko (zopet) ob\u010dutek imeti spolni odnos zaradi odnosa samega, zaradi \u017eelje, potrebe in ne zgolj v namen zanositve<\/strong>. Neverjetno, res.<\/p>\n<\/blockquote>\n\n\n\n
Po letu dni samskega \u017eivljenja (ki je res pasalo) sem spoznala sedanjega partnerja. \u010ceprav se lahko sli\u0161i pocukrano, sem takoj vedela, da je on tisti s katerim bom imela otroka<\/strong>. Po dveh letih zveze sva se odlo\u010dila, da je \u010das za dru\u017eino (stara sva bila 34 let<\/strong>). Seveda sem s seboj nosila \u00bbprtljago\u00ab preteklih izku\u0161enj, vendar sem se vseeno spro\u0161\u010deno podala na to pot. Po pol leta posku\u0161anja sem za\u010dela z rednim spremljanjem ovulacije in \u0161e bolj pogostimi spolnimi odnosi. A tudi tokrat nisem zagledala pozitiven test po letu dni. Notranji glas mi je govoril, da nekaj ni ok<\/strong>. Pa sem bila spet pri svoji ginekologinji na rednem PAP brisu in ji zaupala, da je tudi tokrat minilo \u017ee leto dni. \u0160e isti dan sem oddala kri za pregled hormonov, partner pa se je naro\u010dil na spermiogram<\/strong>. A tokrat sem v proces lahko vklju\u010dila \u0161e na\u0161o Majo. Na rezultate spermiograma sva \u010dakala skoraj en mesec. Ko sva jih dobila, me je vrglo na rit \u2013 saj ne da sem strokovnjak s tega podro\u010dja, ampak \u0161tevilke so bile precej jasne. Rezultat je bil zelo slab<\/strong>. Ne bom pozabila besed moje ginekologinje, ko je v roke dobila partnerjev izvid: \u00bbJoj, \u017ee drugi\u010d se je narava z vami poigrala.\u00ab Nisem mogla verjet, da sem ponovno v tej situaciji. Pa v prvo sem bila precej mlaj\u0161a, oba sva imela bolj\u0161e rezultate, kaj pa tokrat? Prognoza je bila mnogo slab\u0161a.<\/strong> Ko sva se s partnerjem spoznala, sem mu iskreno zaupala kaj vse sem do\u017eivela in pre\u017eivela tekom umetne oploditve. Bila sem precej jasna in mu dala vedeti, da sem s postopki zaklju\u010dila<\/strong>. In ravno zato je bilo tako te\u017eje sprejeti, da naravna zanositev ne bo pri\u0161la v po\u0161tev. Ker je bil prvi spermiogram res slab, je bilo potrebno v roku dveh mesecev opraviti \u0161e enega. Vmes je partner redno u\u017eival vitamine, antioksidante. Bila sva optimisti\u010dna, morda pa bo tokrat vseeno bolj\u0161i rezultat. V roke sva dobila izvid, ki je pokazal samo \u0161e slab\u0161e stanje<\/strong> \u2013 v preparatu so bile prisotne posamezne gibljive in negibljive semen\u010dice, morfologije tokrat sploh niso naredili zaradi prenizkega \u0161tevila. In tako je upanje, da bova imela otroka po naravni poti, povsem izginilo. Ko sem samo pomislila, da bi morala \u0161e enkrat \u010dez celotno izku\u0161njo, \u010dez vsa razo\u010daranja, me je kar stisnilo. Tudi partner si ni upal omenjati IVF postopka, ker je vedel, kako zelo vesela sem bila, da sem s to zgodbo zaklju\u010dila. Za trenutek sva obstala. In potem je pri\u0161la Maja \u2013 iskrena in objektivna. Takrat ravno za\u010dela sodelovati s kliniko Unica na \u010ce\u0161kem<\/a>. Poznala me je dobro, poznala je mojo izku\u0161njo, mojo zgodbo. Zaupala sem ji, sva ji<\/strong> in tako je padla odlo\u010ditev, da poskusiva na \u010ce\u0161kem<\/strong>. <\/p>\n\n\n\n
3. DEL: NAJINA \u010cE\u0160KA ZGODBA<\/h4>\n\n\n\nZaradi narave dela in dopustov sva se s partnerjem dogovorila, da bova \u0161la v postopek z avgustovsko menstruacijo. Vmes sem opravila \u0161e ambulatno histeroskopijo<\/strong>, ki po pri\u010dakovanjih ni pokazala nobenih posebnosti. Skupaj z Majo sva opravili najprej razgovor, izpolnili ob\u0161iren medicinski vpra\u0161alnik<\/strong> in \u010dez pribli\u017eno 14 dni sem imela Skype posvet z doktor Tomasom in Majo<\/strong>. Bil je izredno prijeten in spro\u0161\u010den. Na posvetu smo dolo\u010dili protokol zdravljenja, zdravila, dnevne odmerke, zdravnik je predstavil tudi kako bo zadeva kronolo\u0161ko potekala. Cena najinega paketa je bila z 10% popustom 3150 \u20ac (skupaj z zdravili pa naju je naneslo okoli 3700 \u20ac<\/strong>).<\/p>\n\n\n\n
\nMesec avgust sva res nestrpno pri\u010dakovala. Prek Airbnb sva rezervirala stanovanje in si vzela ta postopek kot najin dopust. Drugi dan ciklusa sem pri\u010dela z injekcijami Gonala, in sicer 150 enot dnevno. Osmi dan zgodaj zjutraj pa sva odpotovala v Brno, kjer sem imela prvi ultrazvok<\/strong> za merjenje foliklov. \u017de sam sprejem na kliniki, prijaznost celotnega osebja in individualni pristop (ima\u0161 svojo koordinatorko, ki te spremlja kot tvoja senca) naju je navdu\u0161il<\/strong>. Na UZ se je zdravnik odlo\u010dil, da s terapijo nadaljujemo \u0161e dodatne 3 dni, Gonalu smo dodali Cetrotide in za domov sem dobila stop injekcijo. Punkcija je bila na\u010drtovana v ponedeljek, zato sva imela \u0161e nekaj \u010dasa za ogled Brna. Res \u010dudovito mesto.<\/strong><\/p>\n<\/blockquote>\n\n\n\n
V ponedeljek zjutraj sem imela punkcijo<\/strong>. Moram povedati, da je tokratna izku\u0161nja bila povsem nekaj drugega kot tista prvi\u010d v Ljubljani. Vsi so bili ves \u010das nasmejani, vse mi je bilo obrazlo\u017eeno. Punkcija je potekala v kratkotrajni splo\u0161ni anesteziji<\/strong>. Ko sem se zbudila, so bile z mano v sobi \u0161e tri dekleta. Ena \u010cehinja, ostale smo bile tujke. Zbudila sem se skorajda brez bole\u010din<\/strong>. Zanimivo pa mi je bilo tudi to, da nisem krvavela<\/strong>, videti ni bilo niti kapljice (za primerjavo sem v Ljubljani krvavela tudi na prenosih). Na\u0161e po\u010dutje je ves \u010das spremljala sestra. Ko so bile punkcije operavljene, nas je obiskal dr. Tomas. Bil je navdu\u0161en, da sem pridelala kar 19 celic<\/strong>. Povedal mi je tudi, da je seme bilo v redu in da bo dovolj \u00bbplavalcev\u00ab<\/strong> za izvedbo oploditve. Odle\u017eala sem \u0161e dve uri in potem sem lahko \u0161la domov. Do ve\u010dera sem \u0161e po\u010divala, potem sva se odpravila proti domu (okoli 5,5 h vo\u017enje). Po punkciji in anesteziji sem se po\u010dutila \u010disto v redu. Brez problema sem sedela v avtu, stala, hodila. V soboto sem imela napovedan transfer. V tem \u010dasu sem lahko preko njihove spletne strani vsakodnevno spremljala kako se razvijejo zarodki<\/strong>. Od 19 celic smo na prvi dan imeli kar 16 zarodkov. \u010cisto sem bila v \u0161oku. Toliko? S tak\u0161nim semenom? Res sva bila presre\u010dna. Do tretjega dne sta se dva zarodka prenehala razvijati, do 5. dne<\/strong> jih je ostalo \u0161e 14<\/strong>. Povsem dovolj.<\/p>\n\n\n\n
Na dan prenosa<\/strong> sva se pono\u010di odpravila proti Brnu, uro sva imela ob 9.00. Sprejela naju je sestra ter pospremila v posebno sobo, kjer sva se uredila. Ja, partner je bil tokrat lahko zraven pri prenosu. Pred prenosom je pri\u0161el dr. Tomas, zopet ves navdu\u0161en nad najinim rezultatom. Seveda sem bila tudi jaz vesela, vendar sem v ozadju vseeno imela pomisleke, saj sem tudi v Ljubljanski kliniki imela veliko \u00bblepih\u00ab zarodkov, ki pa se nikdar niso obnesli<\/strong>. Moram re\u010di, da sem \u0161e najve\u010djo razliko med klinikama opazila ob prenosu<\/strong>. Te\u017eko je opisati z besedami to strokovnost. Zdravnik je vsak premik, vsako spremembo pojasnil \u2013 zakaj, \u010demu. Prvi\u010d sem imela prenos z uporabo zunanjega in notranjega ultrazvoka<\/strong>. Med samo izvedbo nama je zdravnik podal cel kup zanimiv informacij, med drugim tudi to, da zarodki ne marajo gela, zato uporablja samo vodo. Skupaj s sestro sta se trudila 15 minut, da sta zarodek namestila na to\u010dno dolo\u010deno mesto<\/strong> (kjer me je potem \u0161\u010dipalo nadaljnjih 14 dni). Na koncu sva dobila \u0161e prvo slikico, odle\u017eala sem \u0161e 10 minut. Ob odhodu me je zdravnik \u0161e opozoril na nevarnost hiperstimulacije in na kaj moram biti pozorna.<\/p>\n\n\n\n
In tako se je za\u010delo mu\u010dno \u010dakanje. Krvni test<\/strong> sem imela planiran na 13. dan po prenosu. \u017de vnaprej sem se odlo\u010dila, da ne bom delala urinskega test in diplomirala iz morebitnih bledih \u010drtic, plusov in \u0161e \u010desa. Pri tem me je podprla tudi Maja. Prvi teden sem se po\u010dutila presenetljivo dobro, brez posebnosti. Sedmi dan pa sem pri\u010dela opa\u017eati \u010dudno zategovanje trebuha<\/strong> in napihnjenost<\/strong> (sem precej suha in trebuh naenkrat ni bil ve\u010d raven). Spremljali so me tudi rahli kr\u010di \u2013 prise\u017eem, da sem jih \u010dutila to\u010dno tam, kjer naj bi bil vstavljen zarodek. Vseeno se nisem upala veseliti, da je kar v prvo uspelo. Zakaj pa bi, \u010de do zdaj \u0161e nikoli ni bilo uspe\u0161no? Enajsti dan<\/strong> pa ve\u010d nisem mogla zdr\u017eati, zbrala sem pogum in \u0161la na krvni test. Kot zakleto so mi rekli, da bom morala na rezultate \u010dakati tri dni<\/strong>. \u017div\u010dnost se je stopnjevala. Upanje mi je dajalo dejstvo, da tokrat nisem imela rjavih in krvavih izcedkov. V prej\u0161njih postopkih je bil to zame vedno za\u010detek konca. Potem pa sem kon\u010dno tretji dan dobila rezultate bete \u2013 188 IU\/L<\/strong>. Najlep\u0161e \u0161tevilke. Seveda sem takoj poklicala Majo, ki se je veselila z mano. Za vsak slu\u010daj sem \u0161la \u0161e na drugo beto \u010dez tri dni, ki je pokazala vrednost 588 IU\/L<\/strong>. <\/p>\n\n\n\n
\nIn nato je pri\u0161la\u00a0AVA<\/strong><3\u00a0Ravno prav velika in ravno prav te\u017eka. \u010cude\u017ena. Najina. Vse je tako kot mora biti.<\/p>\n<\/blockquote>\n\n\n\n
Najlep\u0161i del se \u0161ele za\u010denja. Resni\u010dno sem hvale\u017ena Maji, da me je spodbudila in me porinila naprej. IVF postopek na \u010ce\u0161kem je bil najina najbolj\u0161a nalo\u017eba vseh \u010dasov.<\/p>\n\n\n\n
\u2013 Anja<\/em><\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Najina zgodba je v resnici moja zgodba. Ja, dr\u017ei, neplodnost je pot skozi katero morata oba partnerja, vendar pa se v resnici najina pri\u010dne z mojo\u2026<\/p>","protected":false},"author":2,"featured_media":5295,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_seopress_robots_primary_cat":"none","_seopress_titles_title":"","_seopress_titles_desc":"","_seopress_robots_index":"","footnotes":""},"categories":[27],"tags":[],"class_list":["post-5288","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-zgodbe-in-zapisi-o-neplodnosti"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/mamimaja.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/5288","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/mamimaja.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/mamimaja.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/mamimaja.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/mamimaja.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=5288"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/mamimaja.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/5288\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":5296,"href":"https:\/\/mamimaja.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/5288\/revisions\/5296"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/mamimaja.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media\/5295"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/mamimaja.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=5288"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/mamimaja.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=5288"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/mamimaja.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=5288"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}