{"id":5291,"date":"2020-11-27T23:08:00","date_gmt":"2020-11-27T23:08:00","guid":{"rendered":"https:\/\/mamimaja.si\/?p=5291"},"modified":"2026-02-09T17:58:34","modified_gmt":"2026-02-09T17:58:34","slug":"zgodbe-mocnih-zensk-15-pot-na-cesko","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/mamimaja.si\/sl\/zgodbe-mocnih-zensk-15-pot-na-cesko\/","title":{"rendered":"Zgodbe mo\u010dnih \u017eensk #15: POT NA\u00a0\u010cE\u0160KO"},"content":{"rendered":"

S partnerjem sva se spoznala v slu\u017ebi, kjer sva oba delala kot 21-letna \u0161tudenta. Zaljubila sva se takoj in kmalu za tem postala par. V tem \u010dasu je s strani njegovega sorodstva pri\u0161el dojen\u010dek \u2013 nad njim sva bila navdu\u0161ena, ga nosila, se ukvarjala z njim\u2026 spomnim se opazk in komentarjev drugih: \u00bbOoo, vidva pa si ga bosta morala hitro omisliti.\u00ab Takrat nisva niti slutila, da naju do te sre\u010de \u010daka izredno trnova pot<\/strong>.<\/p>\n\n\n\n

Odlo\u010dena sva bila, da najprej zaklju\u010diva fakulteto, za tem pa takoj dru\u017eina in to \u0161tevil\u010dnej\u0161a. Ker sva imela iste \u017eelje, sva kontracepcijo hitro opustila. On je dobil redno zaposlitev, jaz pa sem bila \u0161e na faksu vendar \u017ee proti koncu, za to sem \u017ee z veseljem \u010dakala in upala, da me razveseli plusek. Meseci so minevali, pozitivnega testa pa od nikoli. Tola\u017eila sva se, da se nisva zares trudila, nisva lovila plodnih dni, bo \u017ee.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

\n

Leta 2012 me je zaprosil za roko. Bilo je bo\u017eansko, pred Sofijinim dvorom in seveda sem rekla \u201cDA\u201d. Najine naslednje besede so \u017ee tekle o tem kako lepo ime je Sofija \u2013 to bo ime za najino prvo h\u010derkico. Takrat sva se tudi odlo\u010dila, da za\u010dneva malo bolj resno delati na otroku (u\u017eivanje raznih vitaminov, loveljenje plodnih dni, ipd). Leta so kar tekla, midva pa \u0161e vedno s praznim naro\u010djem.<\/strong><\/p>\n<\/blockquote>\n\n\n\n

V letu 2015 sva se zamotila s poroko in poro\u010dnim potovanjem. A kmalu po poroki so se za\u010deli pritiski z vseh strani: \u00bbKaj pa vidva \u010dakata?\u00ab<\/strong> Za par, ki si otroka neizmerno \u017eeli, je to vedno znova no\u017e v srce. Navzven sva se smejala, iskala in uporabljala razne izgovore, nikomur pa nisva izdala, da si v resnici stra\u0161no \u017eeliva, vendar o\u010ditno ne uspe.<\/p>\n\n\n\n

Kmalu po poroki sva se odlo\u010dila za obisk<\/strong> klinike za neplodnost<\/strong>. \u010cakalne vrste so bile dolge, tudi do 1 leta in ker sva \u017ee zdaj \u010dakala 4 leta, sva zaradi hitrej\u0161e obravnave izbrala dr. Re\u0161a, kljub temu, da nekatere \u017eenske po forumih niso imele najbolj\u0161ih izku\u0161enj. Takrat me to ni zanimalo, va\u017eno je bilo le, da sva bila \u010dim prej na vrsti.<\/p>\n\n\n

\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Pri\u0161el je dan pregleda. Z mano je bilo vse videti ok. Nato je \u0161e partner oddal seme. Dr. Re\u0161 je gledal v mikroskop, midva sva pogledovala na ekran, videti ni bilo ni\u010desar. Pogledala sva se v strahu, nato pa naju je doktor \u0161okiral: \u00bbHja, vidva lahko \u0161e 100 let delata na otroku, pa ga ne bosta naredila.\u00ab<\/strong> Takoj naju je postavil na realna tla \u2013 mo\u017enost naravne zanositve je enaka 0%, edina mo\u017enost, ki nama je preostala, je bila biopsija mod<\/strong>. V kolikor bi v modih na\u0161li semen\u010dice, bi izvedli IVF, v nasprotnem primeru, posvojitev ali darovano seme v tujini<\/strong>. Meni se je kar zvrtelo. \u017de na prvem pregledu sva dobila na izbiro skrajne re\u0161itve. Po tem uvodnem pregledu in \u0161oku sva potrebovala \u010das, da sva se sploh sprijaznila z diagnozo. \u0160e sre\u010da, da si je tudi mo\u017e neznansko \u017eelel otrok in sprejel ta poseg (biopsijo), ki ni bil niti najmanj prijeten. Sprejela sva vse, samo da prideva do otroka.<\/p>\n\n\n\n

Sledil je rahlo stimuliran cikel s tabletkami, ultrazvoki in ko je bil \u010das sva \u0161la na kliniko kjer so najprej mo\u017eu naredili biopsijo, na to pa naj bi meni odvzeli jaj\u010dece in izvedli oploditev. Stra\u0161no je bilo sedeti in \u010dakati v sobi poleg operacijske. Molila sem, da najdejo semen\u010dica in da bova tako imela mo\u017enost oploditve. Kon\u010dno je dr. Re\u0161 javil: \u00bbEvo, evo smo jih na\u0161li.\u00ab<\/strong> Bila sem presre\u010dna, sploh nisem razmi\u0161ljala o punkciji in bole\u010dini, ki lahko pride zraven, v glavi sem imela samo, da zdaj pa bo. Zlezla sem na mizo, zdravnik je pogledal in rekel : \u00bbOh, \u017eal je folikel po\u010dil in zdaj ne moremo ni\u010d.\u00ab Hja super, spet \u010dakanje na naslednji ciklus. Partnerjevo seme so zamrznili<\/strong>, meni pa je za drug postopek bil predpisan kratek protokol z injekcijami. Prav spomnim se, da so ultrazvoki pri njemu bili zgodaj zjutraj, kar je bilo sicer za ve\u010dino \u017eensk super, jaz pa sem delala tudi no\u010dne izmene in mi je bilo te\u017eje. Hodila sem kot mese\u010dnik k njemu.<\/p>\n\n\n\n

Kon\u010dno je v drugem postopku pri\u0161el dan punkcije, pridelala sem 3 celice<\/strong>. Takrat \u0161e nisem brala forumov, da bi vedela, da je \u0161tevilka relativno nizka, ampak bila sva zadovoljna. \u010cez 3 dni je sledil transfer. V \u010dakalnici sem bila nestrpna in nervozna, ampak niti pomislila nisem na razo\u010daranje, ki je sledilo. V ordinacijo je stopil zdravnik in nama povedal, da se \u017eal niti ena celica ni oplodila<\/strong>. \u0160e danes mi je hudo, ko pomislim na ta trenutek. S Postojne sva se tako odpeljala z velikim razo\u010daranjem, mene je \u0161e posebej prizadelo. Spomnim se, da se solze kar niso ustavile. Spra\u0161evala sem se zakaj, iskala morebitne vzroke, ali je to naklju\u010dje ali sva nekompatibilna?! Kljub vsemu sva se odlo\u010dila za ponovni poskus.<\/p>\n\n\n\n

Med celotnim tretjim postopkom sem bila precej negotova vendar mi je mo\u017e vedno znova vlival upanje\u2026 na \u017ealost zaman, saj se je tudi ta postopek zaklju\u010dili brez ene samcate oplojene celice<\/strong>. Tudi zdravnik nama ni vedel povedati zakaj se nobena ne oplodi, je pa povedal, da zelo slabo reagiram na injekcije. Po treh poskusih v Postojni sva mogla narediti spremembo, zdelo se nama je nesmiselno vztrajati pri enem istem protokolu in zdravilih, tudi za moje psihi\u010dno po\u010dutje je bilo bolje, da nekaj spremeniva.<\/p>\n\n\n\n

Premestila sva se v kliniko v Ljubljani<\/strong>. Spet je bilo potrebno \u010dakati na razgovor, ponovno testi in preiskave, a najhuje od vsega je bilo to, da je partner moral spet na biopsijo, saj semen\u010dic ne po\u0161iljajo med klinikami. Mo\u017e je opravil biopsijo meni pa so predpisali ve\u010dje doze zdravil, spet pa smo \u0161li v kratki protokol. Pridobila sem nekaj motivacije, zadeve so vseeno bile druga\u010de vodene. Moja odli\u010dna osebna zdravnica mi je predpisala bolni\u0161ko za cel \u010das postopka, saj so me vse te injekcije vedno bolj iz\u010drpavale. Sledili so ultrazvoki, spremljanje rast foliklov in na koncu punkcija. Kon\u010dno sem pridelala malo ve\u010d celic kot v Postojni. \u010cez 5 dni naj bi bil transfer, a so naju \u017ee po dveh dneh poklicali iz klinike. Bila sem tako nervozna, ko sem prejela klic, 100% sem bila, da kli\u010dejo, da se spet ni ni\u010d oplodilo. Ampak ne, klicali so me, da imava 2 zarodka<\/strong> in \u010de lahko pridem \u017ee naslednji, tretji dan na transfer. Od sre\u010de sem se razjokala, komaj sem povedala, da ja, seveda pridem.<\/p>\n\n\n\n

\n

Naslednji dan sva se veselo odpravila na kliniko, oba sva bila tako polna pri\u010dakovanja, nervozna, \u010dustvena, da sva na parkiri\u0161\u010du \u0161e avto opraskala. Na kliniki sva se nato morala odlo\u010diti za vstavitev enega ali dveh zarodkov. Ta odlo\u010ditev je bila zelo te\u017eka. Glede na priporo\u010dila sester in glede na to kako dolgo se \u017ee mu\u010diva, sva se odlo\u010dila za prenos obeh. Tako sva kon\u010dno pri\u0161la do transferja in to kar dveh zarodkov. Mu\u010dno je bilo \u010dakati na test nose\u010dnosti, ampak bila sem pozitivna \u2013 eden se pa \u017ee bo prijel. No, nisem rabila \u010dakati dolgo, saj sem po osmih dneh \u017ee za\u010dela krvaveti<\/strong>. Klicala sem na kliniko, kjer so mi povedali, da se morem ponovno naro\u010diti na postopek. Naro\u010dila sva se in imela razgovor, kjer smo sklenili, da poskusimo z dolgim protokolom.<\/p>\n<\/blockquote>\n\n\n\n

Sledilo je \u010dakanje, potem pa spet injekcije. Tokrat jih je bilo kar 42 in niso bile tiste enostavne, predpripravljene v peresu, ne, te je bilo potrebno pred uporabo \u0161e name\u0161ati. To je zame naredil mo\u017e, jaz pa sem se nato zbodla. Imela sem modrice po trebuhu, vse me je \u017ee bolelo, a bila sem pripravljena na vse, samo da prideva do \u017eeljenega rezultata. V tem postopku sem pridelala najve\u010dje \u0161tevilo celic. Na \u017ealost pa kon\u010dni rezultat zaradi tega ni bil ni\u010d bolj\u0161i, pri\u010dakala sta naju zopet 2 zarodka, slab\u0161e kvalitete<\/strong>. Prenesli smo oba in spet sva se pripravila na 14-dnevno \u010dakanje, ki je bilo tudi tokrat prekinjeno s krvavitvijo 9. dan po prenosu. \u017dalost je bila nepopisna<\/strong>. Misel na to, da me ponovno \u010daka mesec dni zbadanja, \u010de \u017eeliva ponovno v postopek, je bila grozna. Po toliko razo\u010daranjih in slabem napredku sem prebirala forume in ugotovila, da imam zelo malo mo\u017enosti. Zarodki, ki smo jih z muko pridelali niso nikoli pri\u0161il do stadija morule, kaj \u0161ele blastociste.<\/p>\n\n\n

\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Fakulteto sem \u017ee zdavnaj zaklju\u010dila, vendar nikakor nisem mogla opravljati svojega pedago\u0161kega poklica. \u017de na splo\u0161no, \u010de komu svetuje\u0161 glede vzgoje, nazaj dobi\u0161 servirano: \u00bbKo bo\u0161 imela svoje, bo\u0161 videla kako je.\u00ab To pa me je bolelo bolj kot karkoli. Za to sem raje vztrajala v slu\u017ebi, kjer ni bilo toliko stika s star\u0161i. Odlo\u010dila sva se, da zadnja dva brezpla\u010dna poskusa opraviva v Mariboru. Ni bilo lahko \u2013 ponovno biopsija za partnerja, pregledi in \u010dakanje. \u017de vnaprej sem se obremenjevala z idejo, da nama morda tudi v teh 2 postopkih ne uspe, kaj pa potem? Najin postopek bi nanesel okoli 4.000 EUR<\/strong> \u2013 ali bom potem delala samo \u0161e za postopke?! \u017de tako so bili prihodki zaradi mojih bolni\u0161kih, nekoliko ni\u017eji\u2026<\/p>\n\n\n\n

Na razgovoru z dr. Relji\u0107em smo se dogovorili, da poskusimo z dolgim protokolom<\/strong> in druga\u010dnimi zdravili<\/strong>, pred tem pa opravimo \u0161e genetske preiskave in pregled \u0161\u010ditnice. Po pregledih smo kon\u010dno pri\u010deli s postopkom. Vse je izgledalo enako, a tokrat mi je bilo \u0161e te\u017eje, saj sem se morala voziti iz Ljubljane v Maribor. Injekcije so me vedno bolj bolele, ne vem ali je bilo krivo novo zdravilo, kak\u0161na alergija, ali kaj drugega, ampak, ko sem si vbrizgavala zdravilo v trebuh, me je vsaki\u010d zaskelelo po celem telesu. V\u010dasih sem se razjokala, pa ne zaradi bole\u010dine, zaradi misli, da bo mogo\u010de spet vso to trpljenje zaman. Ob koncu pikanja sem bila \u017ee tako okrogla, da me je bilo prav sram \u2013 trebuh je bil velik kot da sem v petem mesecu nose\u010dnosti. Pono\u010di sem mogla spati v polsede\u010dem polo\u017eaju, saj me je druga\u010de kar du\u0161ilo. Komaj sem \u010dakala dan punkcije. Malo me je bilo sicer strah, saj na Mariborski kliniki punkcijo izvedejo v narkozi, do sedaj pa sem vedno bila brez, a na koncu je vse potekalo brez posebnosti.<\/p>\n\n\n\n

\n

V tem postopku sem pridelala kar 12 celic<\/strong>. A \u0161e vedno me je bilo strah dneva prenosa, saj \u0161ele takrat zares izve\u0161 koliko celic se je oplodilo in kak\u0161ne kakovosti so zarodki. Na posvetu pred prenosom so povedali da imava 4 zarodke<\/strong>. Seveda sva se spet odlo\u010dila za vstavitev dveh, ostale pa so spremljali in rekli, da naknadno sporo\u010dijo ali pre\u017eivijo do stadija za zamrznitev. Bila sem vesela pa tudi nestrpna kako bom spet pre\u017eivela teh 14 dni do krvnega testa. Na za\u010detku je bilo navadno vse super in lahko \u2013 ve\u0161, da greje\u0161 pikico, ampak po 8 dneh pa se \u017ee ves \u010das spra\u0161uje\u0161 ali je ali ni. Odlo\u010dila sem se, da urinskega testa ne bom delala. Tokrat sem uspela priti do krvnega testa<\/strong> in bila izredno optimisti\u010dna. V \u010dakalnici smo \u010dakali na rezultate. Zdelo se mi je, da je ve\u010dina parov domov od\u0161lo zadovoljnih. Kon\u010dno sva bila midva na vrsti. Stopila sva notri, zdravnik pa nama je sporo\u010dil: \u00bbbHCG je 4, kar pomeni, da \u017eal niste nose\u010di.\u00ab<\/strong> Spet se mi je stemnilo pred o\u010dmi\u2026 Kako?! Saj nisem imela krvavitve\u2026 Spet grozno razo\u010daranje. Na naslednji postopek sploh nisem \u017eelela ve\u010d pomisliti.<\/p>\n<\/blockquote>\n\n\n\n

Po nekaj dneh sem na dom dobila po\u0161to v kateri so mi sporo\u010dili, da je en zarodek<\/strong> iz postopka pre\u017eivel in so ga zamrznili. To mi je mo\u010dno olaj\u0161alo bole\u010dino in razo\u010daranje, ki sem ga \u010dutila. Ne bo mi se treba ve\u010d zbadat, samo po pikico grem, sem se tola\u017eila. Bolj se je bli\u017eal datum bolj me je bilo strah, saj so mi povedali, da \u010de zarodek ne pre\u017eivi odmrznitve, me obvestijo po telefonu. Za vsak klic me je streslo \u2013 kaj pa \u010de kli\u010dejo, vendar niso in tako sem veselo sprejela najinega zamrznjen\u010dka<\/strong>. Spet \u010dakanje na test in spet deseti dan krvavitev<\/strong>. Klicala sem na kliniko, da ne pridem na test saj sem \u017ee zakrvavela. Sestra mi je povedala, da naj vseeno pridem na test. Zdelo se mi je butasto in izguba \u010dasa, pa vendar sem \u010dez 2 dni naredila urinski test, ki je bil pozitiven<\/strong>. Bila sem povsem zmedena. Krvni test je nato pokazal mejno vrednost bHCG<\/strong>, zato sem test morala ponavljati \u010dez 2 dni, da so preverili ali vrednost pravilno nara\u0161\u010da oz. se podvaja. Naslednji rezultat je pokazal lepo vrednost in naro\u010dili so me na prvi kontrolni ultrazvok<\/strong>. Bila sva neizmerno sre\u010dna, komaj sva \u010dakala dan pregleda, ki je bil ravno na mo\u017eev rojstni dan. Veselila sva se, da bova prvi\u010d videla najino malo pikico. Stopila sva v ambulanto, previdno, rahlo nervozno. Gledava na ekran ultrazvoka, zdravnica i\u0161\u010de, gleda in mol\u010di\u2026 nato pa kon\u010dno re\u010de: \u00bb\u017dal gospa, to pa ni nose\u010dnost. Nekaj je sicer videti, definitivno pa nose\u010dnosti ni.\u00ab<\/strong> Napisali so mi napotnico za splav s pomo\u010djo tabletk, vendar ni bil potreben saj je bilo kasneje ugotovljeno, da se je \u017ee spontano izlo\u010dilo. Preteklo je kar nekaj \u010dasa, da sva se pobrala in poskusila \u0161e zadnji brezpla\u010dni poskus, ki nama je ostal.<\/p>\n\n\n\n

\n

Na dru\u017ebenih omre\u017ejih sem gledala profile \u017eensk s katerimi smo upale, da bomo skupaj vozi\u010dkale\u2026 Njihovi otroci so bili \u017ee prvo\u0161ol\u010dki, midva pa sva bila \u0161e vedno s praznim naro\u010djem<\/strong>. Ker so bili pritiski z vseh strani \u0161e vedno veliki, sva ve\u010dini zaupala najine te\u017eave. Vedela sem, da mi bli\u017enji, prijatelji \u017eelijo le najbolj\u0161e, pa vendar sem iz dna srca sovra\u017eila razne dobronamerne nasvete<\/strong> po principu: \u00bbSaj bo, sprosti se.\u00ab, \u00bbMogo\u010de bo pa naravno.\u00ab, \u00bbBo \u017ee pri\u0161el pravi \u010das\u2026\u00ab Resno??!! Naravno, seveda, kot ne bi razumeli, da so najine mo\u017enosti za naravno spo\u010detje enake 0. Sprostiva naj se?! Kako? Po tolikih razo\u010daranjih, po toliko bole\u010dih neuspehih\u2026 Marsikaj lahko dose\u017eemo v \u017eivljenju, \u010de se le potrudimo, a na zdravje, vsaj v smislu plodnosti, zanositve, imamo mnogi zvezane roke. Ne moremo ni\u010d, lahko samo vztrajamo in ne obupamo. Tak\u0161no je bilo in je \u0161e vedno moje mnenje.<\/p>\n<\/blockquote>\n\n\n\n

V \u017eelji po distanciranju od vseh te\u017eav, ki so naju pestile, poleg neplodnosti, sva si privo\u0161\u010dila malo dalj\u0161e potovanje po Ju\u017eni Afriki, nato pa sva se kon\u010dno podala \u0161e v zadnji postopek<\/strong>. Kot vedno, ista pesem \u2013 scratching maternice, injekcije, ultrazvoki, punkcija, transfer in najte\u017eji del, \u010dakanje na rezultat. Moram priznati, da sem bila tokrat precej mirna, saj se je od 12 celic, oplodilo kar 6<\/strong>. Mislila sem si, da tudi \u010de poskus ne bo uspe\u0161en, naju zagotovo pri\u010daka \u0161e kak\u0161en zamrznjen\u010dek. Ampak temu ni bilo tako, test je bil spet negativen<\/strong>, iz klinike pa so mi sporo\u010dili, da noben zarodek ni pre\u017eivel do stadija zamrznitve. Sledilo je veliko jokanja\u2026 nisva vedela kako in kaj naprej. Odlo\u010dila sva se, da greva v samopla\u010dni\u0161ki postopek<\/strong>. Opravila sva razgovor, dobila datum, vendar do izvedbe nisva nikoli pri\u0161la zaradi epidemije.<\/p>\n\n\n\n

Po\u010dutila sva se zares nemo\u010dno. Zaradi ukrepov so odpovedali vse samopla\u010dni\u0161ke postopke. Nekaj mesecev sva sicer \u010dakala, ampak leta te\u010dejo \u2013 najina borba za dojen\u010dka je trajala \u017ee 10 let<\/strong>. Po resnem pogovoru sva se odlo\u010dila za \u010ce\u0161ko<\/strong>. Datum za razgovor preko Zooma sva dobila v zelo kratkem \u010dasu, \u0161e prej pa sva na kliniko poslala vse izvide o najinih preteklih postopkih. Na razgovoru nama je zdravnik takoj svetoval darovan zarodek<\/strong>, saj bi bil najin postopek dolg in z malo mo\u017enostmi za uspeh, prav tako nisva mogla kar pustiti slu\u017ebe in oditi tja za 2 meseca. Privolila sva. Izpolnila sva celo goro spletnih obrazcev, vnesla najine karakteristike in \u017eelje, da so na podlagi tega na\u0161li primerne darovalce. Kmalu sva dobila odgovor, da so nama na\u0161li ustrezen zarodek. Seveda sva se strinjala in se prijavila na transfer. Ker zdravila, ki sem ga potrebovala za izvedbo prenosa zarodka, ni bilo mogo\u010de dobiti v lekarni brez recepta, sem klicala osebnega ginekologa. Njegova sestra me je naro\u010dila \u0161ele \u010dez 2 meseca in rekla, da prej ne gre saj imajo prednost nose\u010dnice. Takrat sem do\u017eivela \u017eiv\u010dni zlom<\/strong>. S tableti bi morala za\u010deti \u017ee \u010dez 10 dni. Mo\u017e se je skregal s sestro, nato sva \u0161e midva, sploh ne vem ve\u010d zakaj. Ko gledam nazaj si mislim, da morda ni bilo primerno, sestra je le opravljala svoje delo, ampak dolgotrajno trpljenje, razo\u010daranja, \u017ealost, je terjalo svoje, bila sva na robu z \u017eivci in zmo\u017enostmi<\/strong>. Napisala sva mail na katerega sva dobila pritrdilen odgovor, tako sem dobila zdravila in \u0161e ultrazvo\u010dno preiskavo, ki je bila potrebna za kliniko. Vedela sem, da je ultrazvok naredil ginekolog iz svoje dobre volje, za kar sem bila hvale\u017ena. Na\u0161e zdravstvo na \u017ealost tako deluje, da krije resni\u010dno le gole osnove.<\/p>\n\n\n

\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Kmalu za tem sva dobila termin za transfer na \u010ce\u0161kem<\/strong>. Rezervirala sva si hotel in ostala tam nekaj dni. Bilo je krasno. Prvi dan sva si ogledala okoli\u0161ke kraje, nato \u0161e mesto samo, u\u017eivala v \u010de\u0161ki kulinariki in pivu. Pri\u0161el je dan transferja. Najprej sva imela kratek razgovor z zdravnikom nato pa je izvedel transfer. Tokrat je prvi\u010d v vseh letih, lahko bil mo\u017e prisoten na transferju. Potekalo je hitro, na ekranu sva prvi\u010d lahko dejansko videla zarodek v maternici. Zdravnik nama ga je pokazal na ekranu in rekel: \u00bbVidite to pikico, ta pikica je sedaj va\u0161a.\u00ab<\/strong> Takoj sem za\u010dutila neko povezanost. Odle\u017eala sem \u0161e nekaj \u010dasa potem pa sva se odpravila v hotel, kjer sem po\u010divala in \u010duvala pikico. Zopet je seveda sledilo mu\u010dno \u010dakanje na krvni test. Tokrat nisem zdr\u017eala in naredila urinski test doma, 2 dni pred krvnim. Bil je pozitiven<\/strong>. Mo\u017eu sem ga nastavila v \u0161katlico. Ko ga je zagledal ni mogel verjeti. Oba nisva mogla verjeti. Krvni test je prav tako potrdil nose\u010dnost. Po krvnem sem se naro\u010dila pri ginekologu, a ker bi bila na vrsti \u0161ele \u010dez mesec, sva se odlo\u010dila prej samopla\u010dni\u0161ko opraviti potrditveni ultrazvok.<\/p>\n\n\n\n

Pred ultrazvokom sva trepetala, ko sva ga kon\u010dno imela, nisva upala pogledati v ekran<\/strong>. Mo\u017e je hodil gor in dol po ordinaciji\u2026 a tokrat je bilo vse v redu. Pikica je zrasla in sli\u0161ala sva najlep\u0161i zvok malega sr\u010dka<\/strong>. Nisva mogla verjeti. Bila sva in \u0161e vedno sva presre\u010dna. Mislim pa, da bova dejansko povsem razumela, da nama je po toliko letih kon\u010dno uspelo, \u0161ele, ko bova dobila najinega pikeca v naro\u010dje.<\/p>\n\n\n\n


*anonimna*<\/em><\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

S partnerjem sva se spoznala v slu\u017ebi, kjer sva oba delala kot 21-letna \u0161tudenta. Zaljubila sva se takoj in kmalu za tem postala par. V tem \u010dasu je s strani njegovega sorodstva pri\u0161el dojen\u010dek \u2013 nad njim sva bila navdu\u0161ena, ga nosila, se ukvarjala z njim\u2026 spomnim se opazk in komentarjev drugih: \u00bbOoo, vidva pa si ga bosta morala hitro omisliti.\u00ab Takrat nisva niti slutila, da naju do te sre\u010de \u010daka izredno trnova pot.<\/p>","protected":false},"author":2,"featured_media":5303,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_seopress_robots_primary_cat":"none","_seopress_titles_title":"","_seopress_titles_desc":"","_seopress_robots_index":"","footnotes":""},"categories":[27],"tags":[],"class_list":["post-5291","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-zgodbe-in-zapisi-o-neplodnosti"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/mamimaja.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/5291","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/mamimaja.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/mamimaja.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/mamimaja.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/mamimaja.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=5291"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/mamimaja.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/5291\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":5304,"href":"https:\/\/mamimaja.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/5291\/revisions\/5304"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/mamimaja.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media\/5303"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/mamimaja.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=5291"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/mamimaja.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=5291"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/mamimaja.si\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=5291"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}