Neplodnost lahko danes brez težav označimo za globalni problem, saj prizadene približno 7 % vseh parov. Samo v Evropi se s to problematiko sooča kar 25 milijonov ljudi. Na žensko in moško plodnost lahko vplivajo genetski dejavniki, vendar pa za veliko večino parov ostajajo neodkriti in nepojasnjeni. Veliko težavo predstavlja dejstvo, da je število genov za preučevanje izredno veliko, saj je na primer samo v modih izraženih več kot 2.300 genov in na stotine teh genov lahko vpliva na reproduktivno funkcijo pri moškem. Trenutno obstaja le peščica genov ali genetskih okvar, za katere je dokazano, da povzročajo primarno neplodnost pri ženskah in moških ali so z njo vsaj močno povezane. Vendar se z napredkom v personalizirani medicini razmere hitro spreminjajo.
Ne smemo pa pozabiti, da so genetski dejavniki redko edini razlog za neplodnost pri paru. V večini primerov obstaja več vzrokov, a več kot jih odkrijemo, prepoznamo in odpravimo ali vsaj zaobidemo, večja je verjetnost, da bo zdravljenje neplodnosti učinkovito. Na srečo je zdravljenje neplodnosti skozi leta izjemno napredovalo in še naprej napreduje.
Za katere pare se svetuje genetsko testiranje?
• pare z znanimi dednimi genetskimi boleznimi v ožji družini;
• pare z večjim številom spontanih splavov;
• pare z večjim številom neuspelih IVF postopkov;
• pare, ki IVF postopek opravljajo v tujini;
• ženske s primarno in sekundarno amenorejo;
• ženske s prezgodnjo odpovedjo delovanja jajčnikov;
• moške z azoospermijo ali drugimi hujšimi oblikami moške neplodnosti;
• moške s prirojeno odsotnostjo semenovodov (CBAVD).
Kako se genetska ambulanta loti diagnosticiranja vzrokov neplodnosti pri paru?
Kariotipizacija
Analiza kariotipa iz krvi je osnovna preiskava, pri kateri se na vzorcu venske krvi, ugotovi morebitne kromosomske nepravilnosti, odstopanja v številu ali strukturi vseh 23 kromosomskih parov, zaradi česar lahko prihaja do neplodnosti ali spontanih splavov. Izrednega pomena je, da se kariotipizacijo opravi pri obeh partnerjih, še posebej, če se v prihodnosti načrtuje genetsko testiranje zarodkov v IVF postopku (PGD ali PGT-A).
Normalen moški kariotip je 46,XY, normalen ženski kariotip pa 46,XX.
Katere osnovne kromosomske nepravilnosti se lahko odkrije?
• Delecija, pri kateri manjka del kromosoma;
• Inverzija, pri kateri se del kromosoma obrne za 180 stopinj;
• Mutacija, pri kateri pride do spremembe v zaporedju gradnikov DNK;
• Aneuploidija, pri kateri je preveč ali premalo kromosomov;
• Translokacija, pri kateri se deli enega kromosoma pritrdijo na drugi nepravilni kromosom.
Katere genetske nepravilnosti imajo velik vpliv na plodno sposobnost oz. neplodnost ženske?
Trisomija X oz. sindrom trojnega X (47,XXX) je genetska motnja, ki prizadene približno 1 na 1000 žensk. Znaki in simptomi se lahko med ženskami s sindromom trojnega X zelo razlikujejo. Mnoge nimajo opaznih znakov oz. imajo le blage simptome. Večina žensk s sindromom trojnega X ima normalen spolni razvoj in možnosti za zanositev, vendar pa lahko pri nekaterih pride do prezgodnje ovarijske odpovedi in nezmožnosti zanositve z lastnimi jajčnimi celicami.
Turnerjev sindrom (45,X) včasih imenovan tudi sindrom prirojene hipoplazije jajčnikov, predstavlja eno najpogostejših nepravilnosti spolnih kromosomov pri ženskah. Turnerjev sindrom se pojavi, ko eden od kromosomov X manjka, delno ali v celoti. Poznamo različne oblike Turnerjevega sindroma (monosomija X, mozaični in podedovani Turnerjev sindrom).
Sindrom fragilnega X kromosoma (FXS), znan tudi kot Martin-Bellov sindrom, je podedovano stanje, ki je med drugim odgovorno tudi za prezgodnjo insuficienco jajčnikov (FXPOI). Simptomi vključujejo zmanjšano plodnost, neplodnost, odsotno ali neredno menstruacijo in prezgodnjo menopavzo. Ta sindrom se sicer pogosteje pojavlja pri moških in ima resnejše posledice.
Mutacija v FMR1 genu predstavlja povečano tveganje za prezgodnjo odpoved jajčnikov (POI) pri ženskah, ki imajo predmutacijsko raven ponovitev CGG (55–199 CGG). Sindrom fragilnega X kromosoma in mutacije v FMR1 genu gredo pogosto z roko v roki.
Mutacija v genu za CFTR (cistična fibroza) pri ženskah povzroči, da je sluz materničnega vratu pregosta in na ta način semenčicam onemogoča prehod v maternico in jajcevode ter pomembno zmanjšuje plodno sposobnost ženske.
Kallmannov sindrom je stanje, za katerega sta značilna zapoznela ali odsotna puberteta in moten voh. Je vrsta hipogonadotropnega hipogonadizma, ki predstavlja motnjo v proizvodnji gonadotropnih hormonov, ki jih običajno sprošča hipofiza, kar ima direkten (negativen) vpliv na delovanje jajčnikov in plodno sposobnost ženske.
Primarna ciliarna diskinezija (PCD) je redka genetska motnja, ki se kaže kot kronična okužba dihalnih poti (bolezni dihalnih poti ali delov pljuč) in poleg negativnih vplivov na splošno zdravje, pri ženskah povzroči neplodnost zaradi nenormalnih cilij v jajcevodih.
Motnje strjevanja krvi (trombofilije)
Trombofilije predstavljajo najbolj relevantna obolenja in stanja, ki vplivajo na nosečnost oz. donositev otroka.
Antifosfolipidni sindrom (APS) včasih znan tudi kot Hughesov sindrom, je motnja imunskega sistema, ki povzroča povečano tveganje za nastanek krvnih strdkov. APS je avtoimunsko stanje, kar pomeni, da imunski sistem, ki običajno ščiti telo pred okužbami in boleznimi, po pomoti napade zdravo tkivo. Nosečnice z APS imajo povečano tveganje za spontani splav, čeprav natančni vzroki za to niso povsem jasni. Drugi resnejši zapleti so lahko še prezgodnji porod (nedonošeni otrok), oligohidramnij, intrauterini zastoj rasti, fetalna stiska, fetalna ali neonatalna tromboza, preeklampsija/eklampsija, sindrom HELLP, arterijska ali venska tromboza in placentarna insuficienca.
Mutacija faktorja V Leiden je genska mutacija, ki lahko poveča možnosti za nastanek krvnih strdkov in je povezana s povečanim tveganjem za prekinitev nosečnosti (splav). Ženske s to mutacijo imajo dvakrat do trikrat večjo verjetnost večkratnih (ponavljajočih se) spontanih splavov ali izgube nosečnosti v drugem ali tretjem trimesečju.
Mutacija faktorja II oz. gena za protrombin (G20210A) je podedovano stanje, ki poveča nagnjenost k razvoju nenormalnih krvnih strdkov v venah (globoka venska tromboza ali GVT) in pljučih (pljučna embolija ali PE), ker telo proizvede več proteina faktorja II (protrombina), kot ga oseba potrebuje za normalno strjevanje krvi. V nosečnosti lahko prisotnost mutacije potencialno sproži trombozo in odmrtje posteljice oz. placente. To stanje pa poveča tveganje za izgubo nosečnosti zaradi nezadostne uteroplacentarne prekrvavitve/pretoka. Oblika mutacije je lahko blažja (heterozigotna) ali težja (homozigotna).
Mutacija na MTHFR genu je mutacija, ki vpliva na nastanek in delovanje metilentetrahidrofolat reduktaze (MTHFR) – encima, ki sodeluje v pretvorbi homocisteina v drugo aminokislino, imenovano metionin in tako pomembno vpliva na metabolizem folatov v našem telesu ter na proces metilacije DNA. Je precej pogosta mutacija v populaciji, a jo nekateri specialisti s področja reprodukcije povezujejo s težavami v razvoju ploda v maternici in s ponavljajočimi se spontanimi splavi. Poznamo dve vrsti mutacije, C677T in A1298C.
Katere genetske nepravilnosti imajo velik vpliv na plodno sposobnost oz. neplodnost moškega?
Mutacija v genu CFTR (cistična fibroza) – kot posledica okvare gena za CFTR beljakovino je več kot 95 % prizadetih moških sterilnih, bodisi zaradi prirojene odsotnosti semenovodov (CBAVD), kjer semenčice fizično ne morejo zapustiti mod, zaradi okvare oz. motenega procesa spermatogeneze (odsotnost semenčic ali izredno nizko število semenčic) ali pa izredno slabe gibljivosti semenčic.
Klinefelterjev sindrom (47,XXY) predstavlja genetsko stanje kjer je pri moškem prisotna dodatna kopija kromosoma X. Pogosto se diagnosticira šele v odrasli dobi in lahko negativno vpliva na razvoj/rast testisov, zaradi česar so testisi manjši, kar lahko privede do manjše proizvodnje testosterona. Sindrom lahko povzroči tudi zmanjšanje mišične mase, zmanjšano poraščenost telesa in obraza ter povečano tkivo dojk. Večina moških s Klinefelterjevim ima močno okvarjen ali povsem odsoten proces spermatogeneze (odsotnost semenčic ali izredno nizko število semenčic v ejakulatu in modih), vendar lahko postopki zunajtelesne oploditve nekaterim moškim omogočijo, da postanejo očetje.
Mikrodelecije kromosoma Y – poleg Klinefelterjevega sindroma predstavljajo drugi najpogostejši genetski vzrok moške neplodnosti. Večina mikrodelecij kromosoma Y, ki povzročijo azoospermijo ali hudo oligozoospermijo, se pojavi v regijah AZF, ki vsebujejo gene, ki so kritični za spermatogenezo (proces proizvodnje semenčic).
Kallmannov sindrom je stanje, za katerega sta značilna zapoznela ali odsotna puberteta in moten voh. Je vrsta hipogonadotropnega hipogonadizma, ki predstavlja motnjo v proizvodnji gonadotropnih hormonov, ki jih običajno sprošča hipofiza, kar ima direkten (negativen) vpliv na delovanje mod in plodno sposobnost moškega.
Več o ambulanti medicinske genetike Medgen
V ambulanti Medgen posameznik oz. par opravi enkraten obisk. Pri specialistu klinične genetike najprej opravi/ta posvet, kjer se specialista seznani z morebitnimi predhodnimi preiskavami, ki so bile opravljene v okviru zdravljenja neplodnosti oz. IVF postopka. Glede individualno situacijo posameznika oz. para, se predlaga paket genetskih testiranj ali posamezne preiskave.
Po posvetu se odvzame kri. Za odvzem ni potrebna teščost. Izvidi so na voljo v roku 3-4 tednov. V kolikor so izvidi normalni, se jih posreduje po pošti, v primeru, da izvid pokaže nepravilnost, je posameznik oz. par vabljen na ponovni posvet, kjer se izvid podrobneje obrazloži in predstavi možnosti zdravljenja.
V kolikor se IVF postopek opravlja v tujini, se izvide prejme tudi v angleškem jeziku.
Naročanje na preiskave:
– preko napotnice; v kolikor so za to izpolnjeni določeni kriteriji ( 3 spontani splavi, 3 neuspeli IVF postopki, prezgodnja odpoved delovanja jajčnikov pri ženski, azoospermija in oligozoospermija pri moških, itd.)
– samoplačniško; v kolikor ne izpolnjujete kriterijev za pridobitev napotnice ali želite na lastno željo opraviti tovrstne preiskave
* Na napotnico ni mogoče opraviti preiskav za antifosfolipidni sindrom. Obrnite se na revmatologa.
*V kolikor ste v IVF postopku v tujini, testi za trombofilije niso kriti iz javnega zdravstva in jih zato ni mogoče opraviti na napotnico.
V kolikor med ponudbo ne najdete genetske preiskave, ki jo potrebujete, pišite na ambulanta@medgen.si.
Za rezervacijo termina pokličite na 051 429 723.
Paketi preiskav
V spodnji brošuri, ki si jo lahko prenesete na vašo mobilno napravo ali računalnik, si lahko podrobneje ogledate vsebino različnih paketov preiskav, ki so vezane na spol oziroma na par, v kolikor preiskave potrebujeta oba. Paketi preiskav vam omogočajo, da v enkratnem obisku naredite vse potrebne preiskave po ugodnejši ceni.
brosura-neplodnost_20.9.22prenesi brošuro
Zgoraj omenjene preiskave je mogoče opraviti tudi posamezno.
Možno je opraviti tudi sledeče dodatne preiskave:
Test za HLA-C in KIR
Genotipizacija KIR-HLA-C nam omogoča, da ugotovimo ali lahko materin imunski sistem zavrne zarodek. S preiskavo pa lahko ugotovimo tudi ali obstaja dobra združljivost med materinimi receptorji KIR in HLA-C zarodka. Pri homozigotnih materah s KIR AA, pri katerih je plod HLA-C2C2, lahko obstaja povečano tveganje za izgubo nosečnosti.
Test za antigen HLA-B27
Ankilozirajoči spondilitis (avtoimuno obolenje) je opredeljen kot kronični vnetni artritis iz skupine spondiloartropatije. Večja aktivnost bolezni lahko zmanjša plodno sposobnost ženske in je povezana z večjo verjetnostjo negativnih izidov nosečnosti, kot je prezgodnji porod ali nizka porodna teža otroka.
Test za PAI1 (SERPINA1)
Gen SERPINE1 kodira zaviralec aktivatorja plazminogena tipa 1 (PAI-1) in zavira fibrinolizo oz. raztapljanje krvnega strdka, kar lahko vodi v razvoj trombofilije. Različice SERPINE1 lahko ogrozijo normalno rast posteljice oz. placente in predstavljajo pomemben dejavnik tveganja za ponavljajoče se spontane splave.
V kolikor vas skrbi, da je razlog vaše neplodnosti oz. neplodnosti partnerja, genetski, ne odlašajte. Za vsa vprašanja in pomoč pri organizaciji posveta in preiskav sem vam na voljo preko individualnih posvetov ali email naslova: maja.janes90@gmail.com. Najdete me tudi na Facebooku in Instagramu.
