Več kot leto dni je minilo od moje histeroskopske odstranitve pregrade v maternici, pa še vedno nisem zanosila. Ne morem vam povedati, kolikokrat sem si domišljala, da sem noseča, pa je potem prišla menstruacija in me postavila na realna tla. Enkrat sva bila celo sto odstotna, da sem noseča – menstruacija je zamujala več kot teden dni, prsi so me bolele, vsako jutro mi je bilo slabo, določeni vonji so me motili, prav vsi simptomi so bili prisotni. En večer, po ‘izletu’ v McDonalds, sva skočila v lekarno po ClearBlue test nosečnosti. Ko sva prišla domov, sem se odločila, da grem kar lulat – saj mi že toliko časa zamuja, da se bo zagotovo pokazal vsaj rahel plus (sem si mislila). Se polulam, namočim notri test, ga dam ležati vodoravno in čakava… Čez približno 10 minut grem pogledat in pričaka me velik, debel MINUS! Sedela sem in gledala v test… in kar nisem mogla dojeti. Nisem vedela ali naj jokam ali kaj… Dragi je bil seveda tudi začuden in razočaran. No, čez nekaj dni se je pa seveda ulilo, na polno.
Kot z neba poslana (čeprav nisem verna), me je kmalu po tem kontaktirala dr. Banova – poslala je vprašalnik, ki ga pošljejo vsem ‘operirankam’ po enem letu od operacije. Vprašalnik je oblikovan predvsem okoli tega, ali nam je uspelo po operaciji zanositi – se pravi ali smo zanosile, ali smo zanosile in splavile, ali smo zanosile in donosile/rodile ipd. Izpolnila sem vprašalnik in ji ga takoj poslala nazaj, vendar sem ji k vprašalniku dopisala še vprašanje oz. ji obrazložila najino situacijo – da se trudiva že leto dni in nama še ni uspelo ter, da naj bi pri meni bilo vse brez posebnosti, mož pa ni bil nikoli pregledan. Takoj sem dobila odgovor nazaj – naj se oba zglasiva pri njej oz. naj se mož takoj naroči na pregled. In tako smo končno zavili na pravo pot…
