Kaj so spolno prenosljive okužbe (SPO)?
Spolno prenosljive okužbe (SPO) spadajo med infekcijske bolezni in se skoraj vedno prenašajo s spolnim stikom. V preteklosti se je takšne bolezni označevalo z izrazom venerične bolezni – od tod tudi veja medicine imenovana dermatovenerologija. Nato se je dolgo časa uporabljal izraz spolno prenosljive bolezni (SPB), danes pa govorimo o spolno prenosljivih okužbah. S tem izrazom je poudarjeno dejstvo, da veliko okužb poteka brez simptomov. Okužba se torej ne pokaže nujno kot bolezen, vseeno pa lahko pusti trajne posledice oz. poškodbe na reproduktivnih organih.
Na kakšen način se prenašajo?
Kot že ime pove, se okužbe prenašajo s spolnim stikom, vključno z vaginalnim, analnim in oralnim seksom. Nekatere spolno prenosljive bolezni se lahko prenašajo tudi z matere na otroka med nosečnostjo, porodom in dojenjem.
Oseba ima lahko spolno prenosljivo bolezen, ne da bi kazala simptome bolezni. Pogosti simptomi SPO pa vključujejo izcedek iz nožnice ali penisa, izcedek iz sečnice, pekoč, boleč občutek med uriniranjem, pogosto uriniranje, razjede na spolovilih in bolečine v trebuhu oz. medenici.
Kdo je najbolj ogrožen?
Najbolj ogroženo skupino ljudi predstavljajo osebe med 20. in 30. letom starosti. Pri ženskah se največ okužb pojavi v obdobju med 20. in 24. letom, pri moških pa med 25. in 29. letom.
Pri ženskah je najpogostejša spolno prenosljiva okužba HPV oz. humani papiloma virus, pri moških pa klamidija.
Katere vse SPO poznamo?
S spolnim stikom se prenaša več kot 30 različnih bakterij, virusov in parazitov. 8 izmed teh patogenov je povezanih z največjo pojavnostjo spolno prenosljivih okužb. Od tega so trenutno 4 ozdravljive: sifilis, gonoreja, klamidija in trihomoniaza. Druge 4 so virusne okužbe, ki so neozdravljive: hepatitis B, virus herpes simpleks (HSV ali herpes), HIV in humani papiloma virus (HPV).
GONOREJA
Gonoreja je spolno prenosljiva okužba, ki jo povzroča bakterija Neisseria gonorrhoeae. Gonoreja prizadene moške in ženske. Povzroča okužbo spolovil, danke, oči in žrela. Nesorazmerno veliko gonoreje je med homoseksualnimi moškimi. N. gonorrhoeae okuži sluznico reproduktivnega trakta, vključno z materničnim vratom, maternico in jajcevodi pri ženskah, ter sečnico pri ženskah in moških.
Pri 10% moških gonoreja ne povzroča bolezenskih težav ali znakov, ko pa do njih pride, pa je najpogostejši znak pekoč občutek med uriniranjem z belim, rumenim ali zelenim izcedkom iz sečnice. Pri 50% žensk okužba z gonorejo poteka brez bolezenskih težav ali znakov. Če pa so prisotni, so pogosto blagi in tako se gonorejo napačno diagnosticira kot manj nevarno okužbo sečil ali nožnice. Pri hujših oblikah se lahko pojavi boleče ali pekoče uriniranje, gnojen nožnični izcedek in neobičajne krvavitve iz nožnice. Okužba danke lahko poteka brez simptomov, lahko pa se pojavi izcedek, srbenje okoli zadnjika, bolečina in krvavitev, tako pri moškem kot pri ženski. Okužba v ustni votlini navadno ne povzroča težav.
Za gonorejo lahko zboli vsak, ki je spolno aktiven. Prenaša se z vaginalnim, analnim ali oralnim seksom, je pogostejša pri mladih odraslih, starih med 15 in 24 let, ker so bolj spolno aktivni. Pri nosečnici lahko pride ob porodu do prenosa gonoreje na novorojenčka.
Okužbo z gonorejo se zdravi z ustreznim antibiotikom. Zaradi pojavov odpornih sevov, zdravljenje z oralnimi antibiotiki ni več primerno – potrebno je zdravljenje s kombinacijo antibiotika v obliki tablet in intramuskularne injekcije. Omenjeno zdravljenje lahko hkrati pozdravi tudi klamidijsko okužbo, ki je pogosto pridružena gonoreji.
Kako lahko gonoreja vpliva na plodnost?
Gonoreja lahko dolgo časa uspeva v ženskem reproduktivnem traktu, natančneje v maternici in jajcevodih, kar povzroča medenično vnetno bolezen (angl. pelvic inflammatory disease oz. PID) in neplodnost tubarnega faktorja – neprehodnost jajcevodov kot posledica poškodb in brazgotin.
Pri moških lahko gonoreja povzroči vnetje obmodka, ki se imenuje epididimitis. Če se ne zdravi, lahko to vnetje povzroči moško neplodnost zaradi razvoja brazgotin, ki blokirajo semenovode in preprečujejo, da bi semenska tekočina s semenčicami izstopila iz penisa.
KLAMIDIJA
Chlamydia trachomatis je bakterija, ki povzroča eno izmed najpogostejših spolno prenosljivih okužb – klamidijo. Prizadene predvsem mlade ženske, vendar se lahko pojavi tako pri ženskah kot moških, v različnih starostnih skupinah. Pri ženskah v kar 70% poteka asimptomatsko, kar pomeni, da se pogosto okužba ne zdravi oz. ne zdravi pravočasno. Pri moških prav tako v večjem deležu (60%) poteka povsem asimptomatsko. V kolikor se pojavijo simptomi, te pri ženskah navadno vključujejo nenavaden izcedek iz nožnice in pekoč občutek ob uriniranju, pri moških pa izcedek iz penisa, pekoč občutek ob uriniranju ali bolečina in otekanje enega ali obeh testisov. Pri moških in ženskah, lahko okužba s klamidijo prizadene tudi zadnjik.
Klamidija se prenaša z nezaščitenim vaginalnim, analnim ali oralnim seksom, s souporabo spolnih igrač, ki niso bile ustrezno očiščene oz. niso bile uporabljene z novim kondomom ob vsaki uporabi. Do okužbe lahko pride tudi ob stiku spolovil, brez penetracije, orgazma oz. ejakulacije, prav tako je mogoč prenos ob stiku očesne sluznice s semensko oz. vaginalno tekočino. Noseča ženska lahko okužbo prenese na svojega otroka.
Klamidija se ne more prenesti z naključnim stikom, kot sta poljubljanje in objemanje, ali s souporabo kopalne kadi, brisač, bazenov, straniščnih desk ali jedilnega pribora.
Klamidijsko okužbo se lahko pozdravi z ustreznim antibiotikom. Vedno se sočasno zdravi tudi spolnega partnerja.
Kako lahko klamidija vpliva na plodnost?
Pri ženskah lahko odsotnost zdravljenja klamidije ali zapoznelo zdravljenje povzroči poškodbe in brazgotine na maternici in/ali jajcevodih. Posledično ima ženska znižano plodno sposobnost in manjše možnosti za zanositev. V kolikor se klamidija ne zdravi, približno 10–15 % žensk razvije medenično vnetno bolezen (PID).
Pri moških lahko klamidija vpliva na kvaliteto semena in zdravje semenčic ter tako prispeva k zmanjšani plodnosti oz. celo neplodnosti.
HPV (humani papilomavirus)
Okužba s humanimi papilomavirusi (HPV) predstavlja najpogostejšo spolno prenosljivo okužbo na svetu, saj s HPV pride v stik večina spolno aktivnih oseb. Poznamo več kot 200 različnih genotipov HPV, približno 45 jih povzroča okužbe spolovil, rodil, zadnjika in ustnega dela žrela. V večini primerov okužba poteka brez znakov ali simptomov.
HPV je glavni povzročitelj genitalnih bradavic in raka materničnega vratu, povezan pa je tudi z razvojem drugih rakov in papilomov grla, pri moških in ženskah.
HPV se prenaša s tesnimi stiki s kožo ali sluznico okužene osebe, najpogosteje pri spolnih odnosih (vaginalnih, analnih, oralnih). V redkih primerih se lahko HPV prenese z okužene matere na novorojenčka ob porodu.
Večina ljudi se okuži že kmalu po začetku spolne aktivnosti, zato je pogostost okužb najvišja pri mladostnikih in mlajših odraslih, starih med 15 in 25 let. Okužbe s HPV so pogostejše pri posameznikih, ki imajo veliko spolnih partnerjev ali imajo spolne odnose z osebo, ki ima veliko partnerjev.
Okužbe s HPV se ne da zdraviti, saj gre za virusno okužbo. Na srečo pa se je možno zaščititi s cepljenjem. V Sloveniji je na voljo devetvalentno cepivo, ki je izredno učinkovito in nudi zaščito pred okužbami s sedmimi nevarnejšimi genotipi HPV (16, 18, 31, 33, 45, 52, 58), ki povzročajo 90 % raka materničnega vratu ter nekatere druge rake spolovil, danke in ustnega dela žrela. Ščiti pa tudi pred manj nevarnima genotipoma HPV (6, 11), ki povzročita 90 % genitalnih bradavic.
Cepljenje ne zdravi že obstoječih okužb s HPV in njihovih zapletov.
Kako lahko HPV vpliva na plodnost?
HPV je virusna okužba, ki v prvi vrsti povzroča bradavice na koži in v predelu genitalij. Zdravljenje teh bradavic lahko traja dolgo in vpliva na pogostost spolnih odnosov para, kar prispeva k zmanjšanim možnostim za zanositev.
Nekateri sevi HPV povečajo možnost, da ženska razvije predrakave celice ali celo raka materničnega vratu. Postopek odstranjevanja rakavih in predrakavih celic iz materničnega vratu lahko vpliva na plodno sposobnost ženske – lahko pride do spremembe v proizvodnji cervikalne sluzi, semenski tekočini je lahko otežen vstop skozi maternični vrat v maternico, vse to pa negativno vpliva na možnosti za zanositev. Odstranjevanje večjega deleža tkiva materničnega vratu ali večkratni posegi na materničnem vratu pa prispevajo tudi h krajšanju le-tega in njegovi zmožnosti ohranitve nosečnosti, ko do nje pride. Za posledico so ženske v nosečnosti bolj nagnjene k popuščanju materničnega vratu, prezgodnjem razpoku plodovih ovojev, prezgodnjem porodu oz. izgube nosečnosti.
Pri moških lahko nekatere vrste HPV povzročijo trajno okužbo in se postopoma spremenijo v genitalni rak, ki nima negativnega vpliva le na plodnost, ampak na splošno zdravstveno stanje.
HSV (virus herpes simpleks)
Genitalni herpes je spolno prenosljiva okužba, ki jo povzročata dva virusa, in sicer HSV-2 (virus herpes simpleks tip 2) in HSV-1 (virus herpes simpleks tip 1). Okužba lahko poteka brez bolezenskih znakov, pri izraženi bolezni pa se okužba začne kazati s povišano telesno temperaturo, bolečinami v mišicah in sklepih, otečenimi dimeljskimi bezgavkami, pekočim uriniranjem in prozornim izcedkom. Sledi pojav značilnih mehurčkov na koži ali sluznici. Mehurčki počijo, nastala kožna sprememba je boleča in se celi več tednov.
Ponavljajoči izbruhi genitalnega herpesa so pogosti, posebej prvo leto po okužbi, vendar so krajši in bolj blago potekajoči kot prva okužba. Čeprav je virus od okužbe prisoten v telesu vse življenje, so sčasoma izbruhi redkejši.
Če pride do prve okužbe med nosečnostjo, lahko genitalni herpes povzroči spontani splav ali prezgodnji porod. Okužba s herpesom se lahko prenese na nerojenega otroka in pri njem povzroči življenjsko nevarno okužbo (neonatalni herpes) ali pa razsejano obliko bolezni pri nosečnici. Nosečnicam s svežim zagonom genitalnega herpesa se ob predvidenem porodu priporoča carski rez.
Genitalni herpes se prenaša z oralnim, vaginalnim ali analnim spolnim odnosom z okuženo osebo. Za okužbo je potreben neposredni stik sluznice ali kože z izločki, ki vsebujejo virus.
Za okužbo z genitalnim herpesom ne obstaja zdravilo, se lahko pa razmnoževanje virusa v hujših primerih zavira z določenimi protivirusnimi zdravili. Zelo pogoste zagone se lahko preprečuje z dolgotrajnim vsakodnevnim jemanjem zdravil. S tem se tudi zmanjša tveganje za prenos okužbe na še neokuženega spolnega partnerja.
Kako lahko HSV vpliva na plodnost?
Če ženska zanosi z HSV okužbo, je lahko prenos virusa ob vaginalnem porodu, življenjsko nevaren za otroka. HSV lahko posredno vpliva na plodnost, saj povzroči, da se par izogiba spolnemu stiku med izbruhi, kar lahko podaljša čas, ki ga par potrebuje do zanositve.
TRIHOMONIAZA
Trihomoniaza je spolno prenosljiva okužba, ki jo povzroča pražival Trichomonas vaginalis. Gre za enocelični protozoj, vrsta drobnega parazita, ki med spolnim odnosom potuje med ljudmi. Prizadene tako moške kot ženske. Prenaša se predvsem s spolnimi odnosi, a možen je tudi prenos z souporabo brisač, kopalk.
Trihomoniaza se pri ženskah pogosto kaže z nenormalnim izcedkom iz nožnice, ki je lahko gost, redek ali penast in rumeno-zelene barve. Izcedka je lahko več kot običajno, ima lahko tudi neprijeten vonj po ribah. Prisotna je lahko bolečina, otekanje in srbenje okoli nožnice – včasih srbi tudi notranja stran stegen, bolečina ali nelagodje ob uriniranju ali spolnem odnosu.
Moški so ob okužbi običajno asimptomatski, v kolikor pa se simptomi pojavijo, te navadno vključujejo pogosto uriniranje, bolečina ob uriniranju ali med ejakulacijo, prisotnost redkega, belega izcedka iz penisa, bolečina, oteklina in pordelost okoli glavice penisa ali kožice.
Okužbo s trihomoniazo se zdravi z ustreznimi antibiotiki. Vedno se morata zdraviti oba partnerja.
Kako lahko trihomoniaza vpliva na plodnost?
Zapleti po okužbi s trihomoniazo so redki, a pri ženskah vedno obstaja možnost razvoja hujših vnetij reproduktivnih organov. Nosečnice s trihomoniazo imajo lahko večje tveganje za prezgodnji porod ali nizko porodno težo otroka.
SIFILIS
Sifilis je spolno prenosljiva okužba z bakterijo Treponema pallidum, ki lahko ob odsotnosti zdravljenja, pri osebi povzroči hude zaplete in celo smrt. Sifilis po trajanju obolenja delimo na zgodnji sifilis in pozni sifilis, po načinu okužbe pa na prirojeni in pridobljeni sifilis.
S sifilisom se lahko okužite med vaginalnim, oralnim ali analnim spolnim odnosom, a do okužbe lahko pride tudi pri direktnem stiku z značilno kožno ali sluznično spremembo (razjedo). Te spremembe se pri okuženi osebi lahko nahajajo na penisu, v nožnici, na ustnicah, v ustih ali ob analni odprtini in v zadnjiku. Okužena nosečnica lahko okužbo prenese na nerojenega otroka.
Pri okužbi s sifilisom nastane na vstopnem mestu neboleča razjeda (trdi čankar), sledi povečanje področnih bezgavk (primarni sifilis). Nato pride do razsoja okužbe po krvi, razvije se izpuščaj po dlaneh, podplatih, celem telesu ali le na posameznih delih telesa, ki pa ne srbi. Po nekaj mesecih telo obvlada okužbo in nastopi obdobje brez težav znano kot latentni sifilis. Nezdravljen sifilis lahko čez čas povzroči uničujoče spremembe v katerem koli organskem sistemu (terciarni sifilis).
Kako lahko sifilis vpliva na plodnost?
Če se ne zdravi, lahko matere sifilis prenesejo na svoje nerojene otroke. Ženske, ki zanosijo z nezdravljenim sifilisom, imajo kar 50 % možnost splava ali mrtvorojenosti.
Čeprav sifilis nima neposrednega vpliva na moško plodnost, lahko zapleti zaradi bolezni povzročijo epididimitis oz. vnetje obmodka. Brazgotinjenje semenovoda zaradi tega stanja lahko prepreči izločanje semenske tekočine med ejakulacijo, kar povzroči moško neplodnost. Če se sifilis dalj časa ne zdravi, lahko bolezen začne degenerirati živce in sčasoma povzroči tudi erektilno disfunkcijo.
HIV (virus človeške imunske pomanjkljivosti)
HIV predstavlja virus človeške imunske pomanjkljivosti (angl. human immune deficiency virus). HIV preko delovanja na bele krvničke in limfocite T pomagalke, oslabi imunski sistem. AIDS (angl. acquired immune deficiency syndrome) pa je bolezen, ki se razvije ob napredovani okužbi s HIV.
Ko se simptomi HIV pojavijo v zgodnjih fazah, jih je zlahka mogoče zamenjati z gripo ali drugimi sezonskimi virusi. Oseba, ki ima zgodnje simptome HIV, morda ne misli, da bi morala k zdravniku. Simptomi lahko vključujejo mrzlico in vročino, glavobol, vneto grlo, otekle bezgavke, kožni izpuščaj ali želodčne težave. Po akutni fazi HIV preide v fazo klinične latence, ki lahko traja leta ali celo desetletja. Nekateri ljudje še vedno ostanejo povsem asimptomatski. Drugi imajo lahko nespecifične simptome, kot so ponavljajoča vročina in nočno znojenje, bruhanje ali driska, izguba teže, prisotnost drugih virusnih okužb, kot so glivične okužbe ali okužba z herpes zoster virusom.
Do okužbe s HIV najpogosteje pride pri spolnih odnosih (vaginalnih, oralnih ali analnih) z okuženo osebo, ki ni bila uspešno zdravljena. Pa tudi ob kontaktu z okuženo krvjo ali krvnim pripravkom, predvsem pri souporabi okuženih igel ali brizg pri injiciranju prepovedanih drog. Možen je tudi prenos z okužene matere na otroka med nosečnostjo, v času poroda ali z dojenjem.
Okužbo s HIV se lahko ugotovi z enostavnim odvzemom krvi in testiranjem na prisotnost okužbe.
HIV zaenkrat ostaja neozdravljiv, vendar je z zgodnjim odkrivanjem okužbe in sodobnim zdravljenjem možno dolgoročno preprečevati, da okužba napreduje v resna obolenja. Pravočasno in doživljenjsko uživanje ustreznih zdravil omogoča kakovostno življenje in skoraj normalno pričakovano življenjsko dobo. Uspešno zdravljena oseba tudi ne more okužiti drugih.
Kako HIV vpliva na plodnost?
Številni HIV pozitivni pari imajo otroke, s skoraj ničelnim tveganjem, da bi okužbo prenesli nanje. Vendar pa lahko ženske, ki so HIV pozitivne, trpijo za zmanjšano plodnostjo ali neplodnostjo in imajo v nekaterih primerih tudi slabše rezultate v postopkih zunajtelesne oploditve (OBMP). HIV ima namreč lahko neposreden in posreden vpliv na reproduktivni sistem.
Če je moški partner nosilec virusa HIV, je treba njegov vzorec semena očistiti (angl. sperm washing), preden ga uporabimo v postopkih znotraj ali zunajtelesne oploditve, da se odstranijo morebitni virusni delci.
Če je ženska nosilka virusa HIV, obstaja nevarnost t.i. vertikalnega prenosa. Tu se okužba z virusom HIV prenaša z matere na otroka med nosečnostjo, porodom ali med dojenjem. Čeprav je tveganje vertikalnega prenosa razmeroma nizko (<2 %), je treba sprejeti preventivne ukrepe, da se to tveganje čim bolj zmanjša.
Pomembno je upoštevati tudi, da imajo ženske, ki so HIV pozitivne, povečano tveganje za prezgodnji porod, preeklampsijo (visok krvni tlak med nosečnostjo), intrauterin zastoj rasti in mrtvorojenost.
HEPATITS B (HBV)
Hepatitis B je virusna nalezljiva bolezen, ki prizadene jetra. Virus hepatitisa B se nahaja v krvi, slini, semenski tekočini, vaginalnem izločku, urinu in mleku doječe matere. Do okužbe pride ob izpostavljenosti okuženi krvi ali drugim telesnim tekočinam. Najpogostejši način prenosa je spolni odnos z okuženo osebo (vaginalni, oralni, analni), lahko pa tudi z okužene matere na novorojenega otroka – ne glede na to ali gre za vaginalni porod ali porod s carskim rezom.
Okužba s HBV lahko povzroči akutni in kronični hepatitis (vnetje jeter), cirozo in rak jeter – vse našteto lahko predstavlja vzrok za smrt. Velikokrat pa virus ne povzroči akutnega vnetja in okužba pri posamezniku dolga leta ali celo do konca življenja, poteka brez zdravstvenih težav. Tako se večina okuženih sploh ne zaveda, da so možni prenašalci virusa. Okužbo v tem primeru pokaže le naključna laboratorijska preiskava (npr. pri krvodajalski akciji ali v času nosečnosti).
Akutni hepatitis se zdravi predvsem simptomatsko (podporno), v primeru hujšega poteka bolezni pa se lahko uvede terapijo s protivirusnimi zdravili. Pri najhujši obliki bolezni je zaradi popolne odpovedi delovanja jeter potrebna presaditev.
Okužba s HBV je neozdravljiva, na srečo pa obstaja cepivo proti okužbi.
Kako lahko HBV vpliva na plodnost?
Okužba s HBV pri ženski ali pri njenem partnerju, poveča tveganje za razvoj medenične vnetne bolezni (PID), zaradi oslabljenega imunskega odziva na spolno prenosljive okužbe. To pomeni, da so ženske mnogo bolj nagnjene k poškodbi jajcevodov in posledično zmanjšani plodnosti oz. neplodnosti.
Obsežne populacijske študije, izvedene v regijah z visoko razširjenostjo okužbe s HBV, so pokazale pomembno povezavo med okužbo s HBV in moško neplodnostjo.
Glede na obstoječo literaturo se IVF smatra kot varna metoda zdravljenja neplodnosti pri moških in ženskah, ki prenašajo HBV. IVF-ICSI je pomembna metoda selekcije semenčic in izvedbe oploditve v primeru moških nosilcev HBV. Vendar pa ni dovolj dokazov, da ICSI metoda zagotavlja enako varnost v primeru, da je ženska prenašalka HBV.
HEPATITIS C (HCV)
Hepatitis C predstavlja akutno ali kronično vnetje jeter, ki ga povzroča virus hepatitisa C. Prenaša se predvsem z izpostavljenostjo okuženi krvi. V manjši meri se lahko okužba prenaša s tesnim stikom med družinskimi člani, s spolnimi odnosi ter z matere na otroka v času nosečnosti oziroma ob porodu. Danes je prenos pri heteroseksualnih spolnih odnosih, zelo redek, povečano pa se pojavljajo izbruhi prenosa okužbe med homoseksualnimi moškimi. Okužba se lahko prenaša tudi pri souporabi igel za intravenozno vbrizgavanje prepovedanih drog, tetoviranju oziroma uporabi okuženih predmetov za prebadanje kože, če ti niso sterilizirani.
Akutna okužba skoraj vedno poteka brez kliničnih znakov in simptomov, kadar nastopijo pa so to predvsem utrujenost, slabost, bolečine pod desnim rebrnim lokom, temen urin, izguba apetita in zlatenica. Pri veliki večini okuženih oseb, akutna okužba sčasoma preide v kronično obliko. Pri določenih lahko pride tudi do razvoja jetrne ciroze ali celo primarnega raka jeter.
V namen diagnosticiranja se določajo protitelesa proti virusu HCV, za potrditev aktivne okužbe sledi določitev virusne nukleinska kisline. Pri vseh osebah, kjer se okužbo potrdi, se svetuje pregled krvi tudi na morebitno okužbo z virusom hepatitisa B – zaradi podobnega načina prenosa je možno, da je oseba okužena z virusom hepatitisa C in B. V kolikor se ugotovi, da okužba s hepatitisom B ni prisotna, se tej osebi svetuje cepljenje.
Kako lahko HCV vpliva na plodnost?
Pri ženskah v rodni dobi s prisotnostjo okužbe s HCV, je bilo mogoče opaziti hitrejše staranje jajčnikov oz. znake zgodnejše menopavze, kar seveda predstavlja nižjo oz. slabšo plodno sposobnost. Prav tako je pri teh ženskah prisotno večje tveganje za gestacijski diabetes, preeklampsijo in spontani splav oz. v nosečnosti večje tveganje za mrtvorojenost. Na vsa ta tveganja lahko pozitivno vpliva pravočasno in uspešno zdravljenje.
Raziskave pri moških z okužbo HCV so pokazale statistično značilno zmanjšanje volumna semena, števila semenčic in progresivne gibljivosti semenčic ter statistično značilno povečanje nenormalne morfologije semenčic v primerjavi z zdravimi moškimi.
Preiskave na SPO
V Sloveniji podatki o prijavni incidenci močno podcenjujejo pogostost okužb v prebivalstvu, kar je predvsem posledica majhnega obsega testiranja (kljub dostopnosti) in tudi nedoslednosti pri prijavljanju. Manjša nihanja prijavne incidence iz leta v leto so predvidoma posledica nihanj v obsegu testiranja in doslednosti pri prijavljanju in ne sprememb v pogostosti okužb med prebivalstvom.
Preprečevanje SPO
Najučinkovitejši način za preprečevanje spolno prenosljivih okužb je prakticiranje abstinence oz. varne spolnosti. Pravilna uporaba kondomov lahko pomembno zmanjša možnost za prenos spolno prenosljive okužbe. Cepljenje lahko prav tako prepreči okužbo z nekaterimi najpogostejšimi spolno prenosljivimi boleznimi.
Redno testiranje posamezniku omogoči, da hitreje odkrije prisotnost SPO in jo pravočasno zdravi. Na srečo je veliko SPO ozdravljivih.
Zdravljenje SPO je izrednega pomena
Nezdravljene spolno prenosljive okužbe so velik dejavnik, ki prispeva k neplodnosti. Če so spolno prenosljive okužbe pravočasno diagnosticirane in ustrezno zdravljene, je manj verjetno, da bodo negativno vplivale na plodnost.
Na srečo je za veliko parov, ki trpijo za neplodnostjo oz. zmanjšano plodnostjo kot posledica SPO, na voljo oploditev in vitro (IVF), kjer je mogoče zaobiti moško neplodnost in predvsem žensko neplodnost tubarnega faktorja (poškodovani oz. odsotni jajcevodi).
Viri:
https://www.cepljenje.info/bolezni-in-cepiva-zanje/humani-papilomavirusi-hpv
https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC3604566/
https://www.cdc.gov/std/trichomonas/stdfact-trichomoniasis.htm
https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC6745080/
https://www.mayoclinic.org/diseases-conditions/genital-herpes/symptoms-causes/syc-20356161
Hvala sponzorju objave, Adrialab, Synlab laboratorij 
