Pri načrtovanju nosečnosti je izjemnega pomena, da ženska in moški razumeta pogoje in procese, ki se morajo odviti, da lahko pride do oploditve, zanositve in nosečnosti.

 Pri ženski je brez dvoma najbolj pomemben dejavnik, ki vpliva na zmožnost zanositve, prisotnost oz. odsotnost ovulacije.

Ali ste vedeli?

Prisotnost mesečne krvavitve ne pomeni tudi prisotnosti ovulacije! Medtem, ko se lahko tekom cikla ženske, pojavljajo različne oblike krvavitev, vsaka krvavitev ni nujno menstrualna. Ta lahko nastopi le kot posledica ovulacije.

Menstrualni cikel ženske

Menstrualni cikel predstavlja skupek fizioloških sprememb, ki se pojavijo pri ženskah v rodni dobi, za potrebe razmnoževanja. Pri večini deklet se menstrualni cikel (obdobje znano tudi pod imenom menarha) vzpostavi med 10. in 15. letom starosti in traja vse do nastopa menopavze, med 45. in 55. letom.

Menstrualni cikel v povprečju traja od 28 do 32 dni, za normalen razpon pa se smatra vse od 21 pa do 35 dni.

Menstrualni cikel je pod nadzorom endokrinega sistema in ga običajno delimo v tri faze: folikularno fazo (katere del je tudi menstruacija), ovulacijo in lutealno fazo. Te faze pa se lahko glede na spremembe v maternici, opredeli tudi kot menstruacijo, proliferativno fazo in sekrecijsko fazo.

 

Menstrualni cikli se štejejo od prvega dne menstrualne krvavitve, ko nastopi močnejša krvavitev.

  1. Menstruacija: Sluznica v maternici prične razpadati, se luščiti in se s krvavitvijo izloči iz telesa.
  2. Folikularna faza: S pomočjo spolnih hormonov, predvsem folikel stimulirajočega hormona (FSH), se v jajčniku prične pospešeno odvijati rast in dozorevanje foliklov. Folikli sproščajo hormon estrogen, ki poskrbi, da se sluznica (endometrij) v maternici prične debeliti.
  3. Ovulacijska faza: Raven luteinizirajočega hormona (LH) doseže vrh, iz glavnega oz. dominantnega folikla, se izloči jajčna celica in prične svojo pot po jajcevodu. To “plodno okno” traja približno 36 ur.
  4. Lutealna faza: Folikel, ki je izločil jajčno celico se spremeni v rumeno telesce (lat. corpus luteum) in izloča večje količine progesterona ter manjše količine estrogena. Progesteron poskrbi za preoblikovanje sluznice v maternici in jo naredi bolj dovzetno za ugnezditev potencialnega zarodka.

Spoznajmo faze in procese znotraj menstrualnega cikla še podrobneje

Folikularna faza

Folikularna faza (ali proliferativna faza) je faza menstrualnega cikla pri ženskah, kjer se odvija rast in dozorevanje foliklov v jajčnikih, zaključi pa se z nastopom ovulacije. Hormon, ki prevladuje v tej fazi, se imenuje estradiol (estrogen).

Med folikularno fazo sprednja hipofiza izloča folikel-stimulirajoči hormon (FSH). Njegova raven se začne povečevati že v zadnjih dneh prejšnjega menstrualnega cikla in doseže najvišjo vrednost v prvem tednu folikularne faze. Povečanje vrednosti FSH v krvnem obtoku povzroči aktiviranje pet do sedem foliklov v jajčnikih (znanih tudi kot antralni folikli). Ti folikli nato med seboj tekmujejo za prevlado.

FSH povzroči proliferacijo granuloznih celic in izražanje receptorjev za luteinizirajoči hormon (LH) v teh razvijajočih se foliklih. Približno dva do tri dni preden se začne povečevati raven LH, običajno do sedmega dne cikla, se eden ali občasno dva folikla izkažeta kot prevladujoča. Mnogi endokrinologi verjamejo, da se izločanje estrogena s strani prevladujočega oz. dominantnega folikla, poveča na tako visoko raven, da ta posredno zniža ravni LH in FSH. Ta upočasnitev proizvodnje LH in FSH pa pripelje do propada (atrezije) večine preostalih foliklov, medtem ko dominanten folikel še naprej raste in zori.

Visoke ravni estrogena tekom folikularne faze, v maternici sprožijo tudi nastanek nove plasti endometrija, maternični vrat pa prične s proizvodnjo plodne sluzi, ki zmanjša kislost nožnice in ustvari bolj prijazno okolje za semenčice. Pod vplivom visokih ravni estrogena, se lahko bazalna telesna temperatura nekoliko zniža.

 

Ovulacija

Okoli štirinajstega dne cikla, LH povzroči, da dominantni folikel pospešeno zraste. Do ovulacije običajno pride v 30 (± 2) urah po t.i. »LH poskoku«, ko njegova raven postane najvišja.

Tik pred nastopom ovulacije, se jajčna celica (znana tudi kot oocit, jajčece ali ženska gameta) znotraj folikla odlepi od stene in prosto plava v folikularni tekočini.

Povečan in nabrekel folikel sproži kemične signale, ki enemu od dveh jajcevodov sporočijo, da se približa jajčniku s svojimi lovkami (fimbrijami), zaobjame folikel in se pripravi, da ujame jajčno celico, ki se bo sprostila iz njega.

Ko jajčno celico ujame, jo mikroskopske cilije znotraj jajcevoda, skupaj z mišičnimi kontrakcijami, nežno potiskajo proti maternici.

Kaj so cilije?

Cilije so mikroskopske organele v telesu. To so mobilne, dlakam podobne strukture, katerih premer je približno 0,2 mikrometra.

Jajčna celica ima kratko življenjsko dobo in v povprečju živi od 12 do 24 ur. Znotraj tega ozkega okna, lahko s prisotnostjo semenčic v jajcevodu, pride do oploditve in razvoja zarodka, ki nato svojo pot nadaljuje v maternico in jo zaključi z ugnezditvijo.

Lutealna faza

Lutealna faza (ali sekrecijska faza) je zadnji del menstrualnega cikla. Začne se z nastankom rumenega telesca in se konča bodisi z nosečnostjo, bodisi z luteolizo – strukturna in funkcionalna degradacija rumenega telesca, razvoj belega telesca (lat. corpus albicans).

Hormon, ki prevladuje v tej fazi cikla, se imenuje progesteron. Četudi je njegovo prisotnost mogoče zaznati v drugih fazah cikla, je njegova vrednost v lutealni fazi bistveno višja.

Po ovulaciji hormoni hipofize (FSH in LH) povzročijo, da se preostali deli dominantnega folikla preoblikujejo v rumeno telesce. Ta še nekaj časa po ovulaciji raste in proizvaja znatne količine hormonov, zlasti progesterona in v manjši meri estrogena. Progesteron igra ključno vlogo pri preoblikovanju in dovzetnosti endometrija za ugnezditev zarodka ter podpira zgodnjo nosečnost. Zaradi povišanih vrednosti progesterona v tej fazi, pride tudi do zvišanja bazalne telesne temperature ženske.

 

Hormoni, ki jih proizvaja rumeno telesce, zavirajo proizvodnjo FSH in LH, kar ob odsotnosti nosečnosti, privede do propada oz. atrofije rumenega telesca. Propad rumenega telesca povzroči znižanje ravni progesterona in estrogena. To pa ponovno povzroči zvišanje ravni FSH, kar vodi do ponovne aktivacije foliklov za naslednji cikel. Nadaljnje znižanje ravni progesterona in estrogena sproži konec lutealne faze, nastop menstruacije in pričetek naslednjega cikla.

V primeru, da do ugnezditve in nosečnosti pride, pa zarodek prične s proizvodnjo humanega horionskega gonadotropina (hCG), ki je po strukturi izredno podoben LH in ima sposobnost ohranjevanja rumenega telesca. Rumeno telesce tako še naprej proizvaja progesteron, vzdržuje visoko bazalno temperaturo in nudi podporo zgodnji nosečnosti, vse do približno 8. tedna, ko to funkcijo prevzame posteljica.