Kako daleč sem? 9. tednov (predviden datum poroda 7.9.2015)
Teža: 81 kg (-3 kg)
Obseg trebuščka: 108 cm (nespremenjeno)
Velikost otročka: oliva
Kaj se je dogajalo z otročkom v tem tednu? Ogromno! Z 9. tednom je otroček prestopil mejo iz embria (zarodka), v fetus. Glavica se je zravnala, čeprav je še vedno neproporcionalna s telesom (glavica je velika skoraj kot preostanek telesa). V tem tednu se razvijajo tudi jetra, vranica in žolčnik. Od tega tedna naprej je tudi možno zaznati otročkov srčni utrip preko doplerja.
Kaj se je dogajalo z mano? Skozi cel 9. teden sem se počutila presenetljivo dobro, slabost se je od konca 8. tedna znatno umirila, kar mi je bilo seveda zelo všeč. Kljub odsotnosti slabosti pa se apetit še ni povrnil… večino časa mi ne paše nič, jem zato, ker moram jesti. Sem in tja mi določena hrana zapaše, ampak še ni tistega užitka v hrani, kot je bil pred nosečnostjo. Slani krekerji so še vedno moji najboljši prijatelji in še preden se vstanem iz postelje moram enega ali dva pogrizljat. Zelenjava in sadje se mi še kar izmikata in o zdravi prehrani še ni ne duha ne sluha (čeprav se trudim).
Kaj me je mučilo? Utrujenost, pomanjkanje apetita in pa malo bolečin v medeničnem predelu – predvsem kolčni sklepi, hrbet. En dan sem bila dobre volje in cel dan pospravljala, pa me je zvečer prav usekalo od ritnice do konca stegna – kot išias. Zredila in razširila se še nisem, pa vendar imam občutek, da me hlače (čeprav nosim samo pajkice in udobne trenirke) tiščijo pod popkom. Ponoči zdaj spim v spalni srajici in brez spodnjih hlač.
Kaj me je razveselilo ta teden? Prvi pregled pri mojem ginekologu in nova slikica/nov pogled na najinega otročka, ki je zdaj že res podoben otročku. Na ultrazvoku sem lahko razločno videla močan srček in miganje rokic in nogic – kako srčkano je to, vam niti povedati ne morem. Ati sicer ni bil z mano notri v ambulanti, ampak je takoj, ko sem prišla ven, dobil slikico. Da sva bila oba v devetih nebesih, vam najbrž niti ne rabim razlagat. Spodaj prilagam slikico – mali/mala je obrnjen na glavico in gleda proti nam.
Prvi (in najboljši) nakup: Nosečniška blazina za spat! Ne morem vam povedat kako zelo imam rada svojo blazino – spanje in počivanje je zdaj veliko bolj udobno, čeprav si jo moram včasih prav izborit, ker jo ima dragi tudi zelo rad.
Česa se veselim? Doseženih 12 tednov oz. zaključeno prvo tromesečje in s tem upam tudi na spremembo/izboljšanje počutja (brez slabosti in drugih neprijetnosti). 2.3.2015 imam tudi nuhalno svetlino (na srečo jo opravlja moj ginekolog) in takrat bo tudi ati šel z nami notri. Komaj čakam!
