Kako daleč sem? 36. tednov (PDP 7.9.2015)
Teža: 88,8 kg (+4,8 kg)
Obseg trebuščka: 118 cm (+10 cm)
Velikost otročka: ananas (52 cm, 2.7 kg)
Kaj se je dogajalo z otročkom ta teden? Kot že nekaj tednov vemo, otroček več ne raste toliko v dolžino, kot pridobiva na teži, od tega tedna dalje, pa se bo rast upočasnila – na ta način se prepreči, da bi otroček bil prevelik za porodni kanal. Vsi organski sistemi so dokončani, le prebavni sistem potrebuje mamino mleko, da zares prične delovati. Pljuča še naprej zorijo, možgani pa se razvijajo s svetlobno hitrostjo.
Kaj se je dogajalo z mano ta teden? Ta teden se je mali zgleda še bolj spustil v medenico, saj se je pritisk precej povečal in začela sem se zibati pri hoji. Ne vem kaj zganja tam doli, ampak pogosto imam občutek kot, da bo vsak čas ven pokukal – smešno, vem, ampak v resnici precej neprijetno. Tudi ko se sklanjam naprej me dostkrat njegova glava ‘zaboli’ znotraj medenice, ker pritisne nekam. Je pa odvisno od dneva do dneva oz. od trenutka do trenutka – včasih je pritisk zelo močan, včasih ga pa praktično ni čutiti.
Že kakšen teden mi tudi pritiska na črevo, ker me večkrat začrviči in letim na wc, potem pa nič. Me je pa prejšnji teden prav ‘pucalo’ in sem že mislila, da gre za kakšne predpriprave na porod. Tudi slabo mi je večkrat – ko sem lačna mi je slabo, potem se najem (ne veliko), pa mi je težko v želodcu, tišči, se spahuje. Nekako me najbolj muči prebava.
Skoraj vsak dan grem malo počivati in skoraj vsakič tudi zaspim za kakšni dve urici, ko se zbudim sem pa vsa potna, žejna in na splošno se zelo slabo počutim. Ko se pridem k sebi in se ohladim, pa lahko spet normalno funkcioniram. Telo je zgleda že malo ‘naveličano’ in mi pokaže, da je otrok že velik napor. Čez dan me tudi sem in tja obliva, ampak se na splošno čisto vredu počutim.
Končno sem preprala vsa oblačila in posteljino/dekice, oblekla in pripravila posteljico ter vse pozložila po omarah. Uspela sem si tudi pripraviti torbo za v porodnišnico in razmišljam, da bi spisala posebno objavo v smislu ‘vsebina moje torbe’ oz. ‘seznam reči za v porodnišnico’, bomo videli, če mi bo uspelo. Tudi lupinico sem že namestila v avto, da sem se naučila kako se jo pravilno veže s pasovi. Uspela pa sem tudi pripraviti torbo/vrečko z oblačili in vsemi pripomočki za malega in zase, da jo bo ati lahko samo pograbil, ko naju bo prišel iskat.
