Tretji ultrazvok se je na srečo izkazal tudi za zadnjega. Število folikov je ostalo nekako isto, še vedno jih je nekaj štrajkalo na velikosti 15-16 mm, a največji je meril že 22 mm, ostali pa od 19-21 mm, tako da se je dr. Vogler odločil za stopko.
Ker me je v obeh primereh (zadnjič in danes) spet bolel sam ultrazvočni pregled – ko je ultrazvok obrnil proti desnem jajčniku, sem videla zvezde (ponavadi je bil levi problematičen, tokrat pa se je desni odločil ponagajat), sem seveda brez težav prosila (beri: zahtevala) sedacijo in dr. Vogler se ni prerekal z mano. Četudi me je vsakič, ko sem zajamrala, vprašal kaj zaboga mi je – da pregled je morda neprijeten, ampak da to pa res ne boli. Prijelo me je, da bi mu tisto palico od ultrazvoka zarinila nekam… in ga vprašala, če res ne boli. Mnjah, to je kot tisto, ko bereš “navodila” za IVF postopek in opišejo punkcijo kot popolnoma neboleč postopek. Sigurno je to pisal nekdo, ki jo je izkusil… 😛
Torej, čez dva dni je že punkcija. Stiskamo pesti, da bomo nabrali kaj več od borih 5, 6 celic. Bomo videli kako se bo vse skupaj odvilo.
—> NADALJEVANJE
