Kot, da bi se nekdo delal norca iz mene, se je 7. dan po transferju nekaj spremenilo. Zjutraj sem se zbudila in pričela buditi malega za v vrtec. Ko sem sedela na njegovi postelji, sem dobila močan občutek, da bo zdaj zdaj prišla menstruacija. Ne morem reči, da sem si odahnila, a nekako sem bila kar zadovoljna, da bo prišla in bom lahko ta postopek dala za sabo ter se osredotočila na naslednjega, zadnjega.
Ko sem malega oddala v vrtcu in se vrnila domov, je občutek izginil, vse je nekako potihnilo. Ob premišljevanju (saj veste, med tem dvotedenskim čakanjem se počne bore malo drugega) sem se spomnila, da me je ponoči le nekaj malenkost ščipalo po maternici, morda tudi nožnici. Spomnila sem se tudi, da se je spremenila lega materničnega vratu – med vstavljanjem Estime sem iz 6. na 7. dan po transferju opazila, da se je ta dvignil visoko gor, kjer ga praktično nisem več dosegla. Opazila sem tudi nekaj prozornega izcedka, ki se je razlikoval od belega, kremnega, ki ga povzroča Estima. A vse skupaj sem na hitro odmislila in samo sebe opozorila, naj se ne nadejam, ker verjetno spet ne bo nič.
Naslednji dan me je ponoči zbudila psička, ki je na vsak način želela ven. Ko sem se vstala iz postelje, se mi je malo zvrtelo v glavi, bilo mi je slabo, počutila sem se, kot bi pobrala kakšno trebušno gripo. Zvlekla sem se ven, ves čas me je treslo, malo od mraza, malo pa kar tako. Tresenje je trajalo že par dni, ampak ker se mi to pogosto dogaja pred menstruacijo, mu zopet nisem posvečala preveč pozornosti.
Čez dan me je tudi dajala slabost, bila sem lačna, a nič mi ni pasalo za jest. Odločila sem se za topli sendvič, to mi je zadišalo. Pa čips. In cedevita z radensko ali coca-cola. Kaj drugega pa ni šlo po grlu. Ko sem nekaj pojedla, mi je obsedelo v grlu ali pa me je pričela peči zgaga. Prejšnji večer sem dala v hladilnik odmrznit faširano meso, a ko sem pomislila, da bi ga morala odpreti in nekaj narediti z njim, mi je postalo slabo.
Ponoči sem spet imela neko epizodo slabosti, zvijanja, obiskov wc-ja. Še vedno me je precej pogosto zeblo, treslo, bila sem izredno utrujena, vsak dan sem šla nazaj v posteljo, ko sem malega oddala v vrtcu. Proti večeru sem postala malo bolj energična, tudi slabost je bila zmerna takrat.
Kljub vsemu kar me je “pestilo” sem še vedno čakala menstruacijo. V zadnjem, neuspelem postopku, se je prikazala 11. dan po transferju. In tako sem se prepričala, da verjetno pride v petek.
