Namen spletnega vprašalnika

Spletni vprašalnik je bil oblikovan z namenom:

  • ugotavljanja poznavanja področja OBMP in darovanja spolnih celic
  • ugotavljanja odnosa do darovanja/prejemanja spolnih celic
  • izpostavitve šibkih točk na področju darovanja spolnih celic v Sloveniji

Oblikovanje vprašalnika

  • vprašalnik je bil ustvarjen s pomočjo spletne strani 1ka
  • skupno je vseboval 18 vprašanj
  • 17 vprašanj je imelo en možni odgovor, 1 vprašanje je posameznikom omogočalo možnost več odgovorov
  • 2 vprašanji sta dopuščali odgovor „drugo“, kjer so posamezniki lahko dodali svoj odgovor, predlog, ipd.
  • na vprašalnik je kliknilo 1104 oseb, ustrezno izpolnilo pa 754
  • vprašalnik je bil aktiven 10 dni in deljen v podporni Skupini o neplodnosti (Facebook) ter drugih družbenih omrežjih

Analiza dobljenih rezultatov

1. S prvim vprašanjem se je posameznike razdelilo na tiste, ki so se soočali z neplodnostjo (66% oz. 497 oseb), tiste se niso soočali z neplodnostjo (22% oz. 165 oseb), tiste, ki otroka še ne načrtujejo (9% oz. 65 oseb) in tiste, ki so samski (3% oz. 25 oseb).


2. Pri drugem vprašanju so sodelujoči v raziskavi opredelili svoje poznavanje področja OBMP. 14% (106 oseb) je svoje poznavanje označilo za zelo dobro, 51% (386 oseb) za dobro, 31% (236 oseb) za slabo in 3% (26 oseb) anketirancev pa je smatralo, da področja sploh ne poznajo.


3. V tretjem vprašanju so posamezniki ocenili urejenost področja zdravljenja neplodnosti (OBMP) v Sloveniji. Velika večina (60% oz. 451 oseb) je bila mnenja, da je to področje pri nas dobro urejeno v nekaterih pogledih, 9% (71 oseb) je bilo mnenja, da je dobro urejeno, 16% (121 oseb) da ni dobro urejeno, 15% (111 oseb) pa da področja ne pozna.


4. Na vprašanje ali je v Sloveniji darovanje spolnih celic zakonsko dovoljeno, je (pravilno) pritrdilno odgovorilo 60% (453 oseb), 11% (84 oseb) je bilo mnenja, da ni dovoljeno in kar 29% (216 oseb) se ni znalo opredeliti.


5. Na vprašanje ali je v Sloveniji darovanje zarodkov zakonsko dovoljeno, je 50% (378 oseb) odgovorilo pravilno (ni dovoljeno), 8% (59 oseb) je bilo mnenja, da je dovoljeno in kar 42% (317 oseb) se ni znalo opredeliti. Presenetljivo, glede na to, da se je večji delež anketirancev soočal z neplodnostjo. Iz tega je mogoče razbrati, da je poznavanje zakonodaje in omejitev na področju OBMP izredno pomanjkljivo tudi med tistimi, ki so se zdravili zaradi neplodnosti.


6. Enako je bilo mogoče opaziti pri vprašanju o uvozu spolnih celic oz. zarodkov. Skoraj polovica anketirancev (49% oz. 368 oseb) je pravilno odgovorila (ne, Slovenska zakonodaja tega ne dovoljuje). 5% (35 oseb) je bilo mnenja, da je to dovoljeno in kar 47% (351 oseb) se ni znalo opredeliti.


7. Velik delež anketirancev (62% oz. 456 oseb) je na vprašanje katere ženske v Sloveniji lahko darujejo svoje spolne celice, odgovorilo pravilno (zdrave ženske stare med 18 in 35 let). 17% (127 oseb) je bilo mnenja, da lahko daruje katera koli zdrava ženska (ne glede na starost), 5% (35 oseb) je bilo mnenja, da lahko darujejo le tiste ženske, ki so same bile vključene v postopek zdravljenja neplodnosti in kar 15% (110 oseb) je bilo mnenja, da v Sloveniji ženske svojih spolnih celic NE smejo darovati.


8. Presenetljivo je na vprašanje o ureditvi na področju darovanja moških spolnih celic, pravilno odgovorilo kar 87% anketirancev (640 oseb). 4% (29 oseb) bilo mnenja, da lahko darovalci postanejo le moški, ki so sami prestali zdravljenje neplodnosti, 1% (5 oseb) je bilo mnenja, da lahko darujejo le moški, ki že imajo svoje otroke in 8% (61 oseb) je bilo prepričanih, da moški v Sloveniji NE smejo darovati spolnih celic.


9. 39% anketirancev (279 oseb) je pravilno odgovorilo, da lahko darovalec ali darovalka darujeta le do takrat, ko pride do rojstva otrok v dveh družinah. 27% (194 oseb) je bilo mnenja, da lahko darovalec ali darovalka v Sloveniji daruje le enkrat. 34% (249 oseb) je bilo prepričanih, da v Sloveniji darovanje ni omejeno.


10. Kar 80% anketirancev (598 oseb) je bilo mnenja, da potreb po darovanih spolnih celicah v Sloveniji ne pokrivamo, čakalne dobe so predolge in pari so primorani na zdravljenje odpotovati v tujino. Le 2% (18 oseb) je bilo mnenja, da pokrivamo potrebe po darovanih moških spolnih celicah, ne pa ženskih. 1% (5 oseb) je bilo mnenja, da pokrivamo potrebe po darovanih moških in ženskih spolnih celicah. 17% (128 oseb) se ni znalo opredeliti.


11. 88% anketirancev (659 oseb) je mnenja, da Slovenske klinike za zdravljenje neplodnosti širšo javnost nezadostno informirajo oz. ozaveščajo o možnosti (in pomenu) darovanja spolnih celic. Le 2% (15 oseb) je bilo nasprotnega mnenja. 10% (76 oseb) se ni opredelilo.

Dobljeni rezultati tako povsem nasprotujejo trditvam klinik. Na spletni strani Mariborske klinike lahko zasledimo naslednji zapis: „Kljub medijskemu ozaveščanju darovalk in darovalcev spolnih celic še vedno primanjkuje, zato so čakalne dobe za te postopke tako dolge, da se nekateri pari raje odločijo za zdravljenje v tujini“.


12. Neverjetnih 93% anketirancev (695 oseb) na slovenskem prostoru ni nikoli zasledilo kakršnekoli oblike kampanije, oglaševalske akcije ali programa ozaveščanja s področja darovanje spolnih celic. 5% (36 oseb) je neko obliko ozaveščanja zasledilo, vendar le enkrat, 1% (9 oseb) pa večkrat.

1% (10 oseb) je kot odgovor izbralo možnost „drugo“. Med odgovori je izstopala trditev, da so različne oblike informiranja/ozaveščanja zasledili v tujini, ne pa v Sloveniji.


13. 87% vprašancev (657 oseb) je izrazilo mnenje, da bi v Sloveniji morali povečati obseg informiranja in ozaveščanja o darovanju spolnih celic ter posameznike k darovanju tudi pozivati. S to trditvijo se ni strinjalo 4% vprašancev (30 oseb), ki so bili mnenja, da se to že izvaja v zadostnem obsegu ali pa se sploh ne bi smelo (osebni predsodki). 9% (65 oseb) se ni znalo opredeliti.


14. Kot najbolj ustrezen kanal za informiranje in ozaveščanje, so posamezniki izbrali družbena omrežja in spletno stran o darovanju (84% oz. 634 oseb). Za drugi najbolj učinkovit kanal so se izkazale informativne zloženke v ginekoloških ordinacijah, klinikah za zdravljenje neplodnosti in drugod (65% oz. 491 oseb). 58% (441 oseb) je bilo mnenja, da bi informiranje in ozaveščanje moralo potekati s pomočjo televizijskih in radijskih objav. 52% (389 oseb) pa je bilo mnenja, da bi se morali izvajati projekti ozaveščanja in pozivanja k darovanju po fakultetah v Sloveniji.

Pod možnost „drugo“ so bili zavedeni bolj in manj primerni predlogi. Nekaj je bilo tudi odgovorov s strani oseb, ki so proti darovanju spolnih celic in ne želijo, da se javnost o tem informira.


15. 74% vprašancev (556 oseb) je bilo mnenja, da pozivanje mladih oseb k darovanju ni etično sporno, saj je proces darovanja spolnih celic zapleten in nekaj takega ni mogoče narediti v zanosu. 12% (90 oseb) je bilo mnenja, da bi to lahko bilo etično sporno. 14% (102 osebe) se ni opredelilo.


16. 49% anketirancev (370 oseb) je bilo mnenja, da bi model darovanja v Sloveniji moral ostati anonimen, saj bi ob spremembi na odprt model darovanja (odkrita identiteta) velik delež potencialnih darovalcev izgubili. 31% (237 oseb) pa je bilo mnenja, da imajo otroci spočeti z uporabo darovane spolne celice, pravico do podatkov o biološki mami oz. očetu. 19% (143 oseb) se ni opredelilo.

V vprašalnik se kot možen odgovor ni ponudil kombiniran model darovanja, ki trenutno že uspešno deluje na Danskem. Gre za kombinacijo anonimnega in odprtega modela darovanja, kjer si prejemni par lahko izbere anonimnega darovalca/darovalko ali pa identiteto izve in tako omogoči otroku dostop do podatkov o biološki mami oz. očetu kasneje v življenju. Upravičeno bi bilo sklepati, da bi se velika večina strinjala s takšnim modelom.


17. Pri vprašanju o darovanju spolnih celic so bili rezultati zanimivi – 26% vprašancev (195 oseb) svojih spolnih celic ne bi darovalo, 25% (188 oseb) bi svoje spolne celice darovalo, 22% (166 oseb) je mnenja, da bi darovali, vendar niso ustrezni kandidati (subjektivna ocena, ki verjetno ni realna) in 26% (195 oseb) je neopredeljenih oz. neodločenih. Manj kot 1% oz. 4 osebe so svoje spolne celice že darovale.

V prihodnosti bi bilo smiselno izpeljati vprašalnik, z namenom ugotavljanja katere so ovire/zadržki pri darovanju spolnih celic, ali obstajajo določeni vidiki, ki od darovanja pomembno odvračajo, kaj bi posameznike spodbudilo k darovanju, od kod mnenje, da niso ustrezni kandidati, ipd.


18. 73% vprašancev (548 oseb) bi bilo pripravljenih sprejeti darovano spolno celico v kolikor bi to bil edini način, da bi s partnerjem prišla do otroka. 19% (142 oseb) je neodločenih in 8% (60 oseb) darovane spolne celice ne bi sprejelo.


Povzetek

Kljub temu, da se je polovica anketirancev označila za dobre poznavalce področja oploditve z biomedicinsko pomočjo, je iz dobljenih rezultatov mogoče sklepati, da temu ni tako. Področje darovanja spolnih celic pa je še toliko manj poznano. Presenetljivo velik delež ljudi sploh ne ve, da slovenska zakonodaja omogoča darovanje spolnih celic, ne poznajo pogoje in omejitve darovanja. Kljub temu pa ima velika večina dobro predstavo, da sistem darovanja spolnih celic v Sloveniji ne deluje ustrezno.

Specialisti s klinike za zdravljenje neplodnosti v Ljubljani so mnenja, da se je v preteklosti ozaveščanje izvajalo v zadovoljivi meri, se pa strinjajo, da temu danes morda ni tako (izpostavili so pomemben, predvsem pa negativen vpliv epidemije COVID-19). Rezultati vprašalnika so to močno potrdili. Zavedajo se, da potreb po darovalcih, še posebej pa po darovalkah, v Sloveniji ne pokrivamo, a pozivanje ljudi k darovanju smatrajo za etično sporno. S tem se širša populacija v veliki večini ne strinja.

Pomembno je izpostaviti, da so ljudje do zdravljenja s pomočjo darovanih spolnih celic izredno odprti, tj. velik delež ljudi bi darovane spolne celice sprejelo, medtem ko je delež ljudi, ki bi svoje spolne celice darovali, nizek, delež ljudi, ki so spolne celice dejansko darovali, pa še mnogo, mnogo nižji. Velik delež ljudi glede darovanja ni odločenih ali pa smatrajo, da niso ustrezni kandidati/kandidatke.

V času pred epidemijo je Ljubljanska klinika letno sprejela le 1-2 darovalki in približno 6 darovalcev. V vprašalniku je skoraj 200 oseb odgovorilo, da bi svoje spolne celice bili pripravljeni darovati. Glede na to, da je sodelovanje v vprašalniku bilo anonimno, lahko sklepamo, da posamezniki niso na ta način odgovarjali, le da bi na videz “izpadli dobri”. Če bi res toliko ljudi bilo pripravljeno darovati spolne celice, bi Slovenija bila preskrbljena za več let in mnogim slovenskim parom ne bi bilo potrebno odhajati v tujino na zdravljenje. Torej, zakaj vse te osebe v praksi ne darujejo svojih spolnih celic? Ali bi bil ta odstotek mnogo višji, če bi način darovanja spolnih celic bil bolj enostaven, manj intimen, tako kot je recimo darovanje krvi? Ali ženske oklevajo zaradi zdravil in posegov, ki se uporabijo tekom takšnega postopka (ki ni brez tveganja)? Ali je v ozadju kaj drugega? Kaj potem preprečuje moškim, da postanejo darovalci? Gre morda preprosto za “egoizem” in občutek, da svojega genetskega materiala ne bi mogli deliti z nekom drugim? Zakaj?

V prihodnosti je nujno potrebna podrobnejša raziskava, ki bi pomagala odgovoriti na ta vprašanja.