Kako daleč sem? 19. tednov (PDP 7.9.2015)
Teža: 84 kg
Obseg trebuščka: 110 cm (+2 cm)
Velikost otročka: mango (15 cm, 230 g)
Kaj se je dogajalo z otročkom ta teden? Živčni sistem in čutila se še naprej razvijajo in izboljšujejo. Otroček je veliko bolj koordiniran, prav tako pa tudi večji in močnejši, zato v tem času večina mamic začne čutiti prve brce in druge akrobacije. Nogice so končno daljše od rokic in v sorazmerju z ostalim telesom. Ta teden se je otročkova koža tudi zaščitila z vernixom – mešanica dlačic, kožnega loja in odmrlih celic, ki ga bo ščitila pred vodnim okoljem vse do rojstva.
Kaj se je dogajalo z mano ta teden? Ta teden je bil glede same nosečnosti precej miren, ampak tista viroza za katero sem mislila, da bo blaga, se je na koncu izkazala za pravo pošast… Čeprav sem se praktično ves čas počutila vredu, sem vseeno en dan imela malenkost vročine, kašelj in sluz pa se mi vlečeta že v drugi teden. V tem času sem tudi dvakrat bruhala in ugotovila, da mi očitno tablete (Prental) ne sedejo dobro na želodec. Skoraj vsakič, ko popijem eno tableto, mi je v roku pol ure do ure, slabo. Večinoma sicer nekako prebredem skozi slabost, ampak nekajkrat pa tudi ni šlo. Bom videla kako bom zdaj nadaljevala – rada bi še naprej pila, ker je res toliko dobrih reči v teh tabletah, ampak če mi bo vsakič slabo, bom najbrž kar nehala in vztrajala samo še s Floravitalom (železo).
Prehrana je tako-tako… nekega hudega apetita še vedno ni. Včasih sem zelo lačna, ampak jem zaradi lakote, ne zato, ker bi mi nekaj pasalo. Tudi najboljše jedi mi še vedno kdaj pa kdaj čudno sedejo v želodcu, tako da nisem pretirano navdušena nad hrano. Sadje, ki mi vedno paše je jagodičevje – maline, borovnice, jagode, čeprav tudi ostalo sadje jem. Zelenjava še vedno ni pretirano mamljiva – motovilec mi še najbolj diši. Edina hrana za katero lahko rečem, da si jo večkrat zaželim, je sladoled. Zredila se še vedno nisem nič oz. zdaj sem končno prilezla na težo pred nosečnostjo.
Kaj me muči? ‘Ostanki’ viroze, občasne bolečine v vezeh, občasne slabosti, drugače se pa ne morem pritoževati.
Kaj me razveseljuje? Prejšnji teden sem kočno dobila svoj fetalni doppler in zdaj veselo (skoraj vsak dan) poslušam srček naše žabice. Zdaj ga (ali jo) čutim vsak dan – včasih bežne udarce, včasih so pa prav konkretni.
Nega telesa: Še vedno nisem pretirano pridna z rednim mazanjem trebuščka in prsi, ampak na srečo še nisem opazila nobenih novih strij, prav tako me koža še ne srbi, ampak, ker zdaj trebušček že kar pošteno raste, se bom morala malo bolj potruditi.
