Kot sem že rekla, sem včeraj, 10. dan po transferju, morala še enkrat lulat, da bi dragi lahko na lastne oči videl, kako se prikaže še druga črtica… odvilo pa se je tako, da je moral na vse zgodaj zjutraj v službo nekaj stvari urediti in tako sem lulala zase. No, so ga pa testi pričakali, ko je prišel domov…
Spet sem uporabila svež, jutranji urin, ki je najbolj koncentriran in vanj pomočila test, ki sem ga dan prej odprla, da sem dragemu lahko pokazala kako je videti neuporabljen test. Ko je ta potreboval kar nekaj časa, da je vpil urin in začel kaj kazati, sem odprla še enega in še tistega pomočila notri – bolje dva kot ene, a ne? Ja, ja… vem, da sem že malo nora.
Eden od teh dveh testov je imel močnejšo drugo črtico, kot test iz prejšnjega dne, drugi test je imel pa bolj blago in to me je malo zmotilo. Sicer sem si mislila, da je najbrž odvisno od samega testa in ne od količine hormona, sploh glede na to, da sem oba pomočila hkrati oz. v isti vzorec urina, ampak me je vseeno motilo – zdaj sem še v fazi zanikanja oz. nejeverja, ker nekako ne morem dojeti, da je to res to. Potem sem pa kar vse tri zložila skupaj in jih primerjala…
Ja, vsekakor gre za pozitivne teste, z različno močnimi črticami. Nekako že verjamem, da sem noseča, ampak hkrati še vedno ne. Tudi dragi ima mešane občutke. Je rekel, da bo verjel, da nekaj raste tam notri, ko mu bom prvo slikico iz ultrazvoka prinesla.
No, kot prava obsedenka, sem tudi danes, 11. dan po transferju šla lulat… in to ne z jutranjim urinom, ampak kar (pozno) popoldanskim. Zjutraj sem rekla, da ne bom lulala in naj se malo umirim s tem, potem sem pa spet malo gledala svoje že uporabljene teste in začela malo brati po internetu (to ni nikoli dobro) in ko me je že fino tiščalo lulat, vzela lonček in nov test – pa da vidimo! Rekla sem si, da če hormon narašča oz. se vsakih 48 ur podvaja, bi se zdaj nekaj moralo videti, tudi če ne uporabim jutranjega urina. Tako sem uporabila urin, ki je bil fino razredčen (samo 2 uri nazaj sem lulala in med tem spila pol litra vode) in ven dobila tole…
Spet sem vse teste zložila skupaj in bila precej zadovoljna, saj je bil današnji test, z razredčenim urinom, le malo manj intenziven kot ostali. Pa treba je vzet v račun, da ko se testi ‘posušijo’, črtice postanejo še malenkost bolj izrazite… in prvi trije so že dodobra posušeni.
Imam ravno še dva testa (če katero zanima – teste sem kupina na eBayu), tako da bom najbrž še jutri in pojutrišnjem testirala z jutranjim urinom. Seveda pa si nisem mogla pomagati in kupila tudi ClearBlue Digital, ki ga bom delala v torek, dan pred krvnim testom. Ja, zdaj sem res čisto obsedena s testi! Ampak se mi zdi, da delujejo prav pomirjevalno name, ker dokler jih imam pred sabo in dejansko vidim tiste črtice, vem, da je nekaj na temu in da se očitno nekaj dogaja tam notri. Ah ja, komaj čakam ta presneti krvni test, potem pa hitro še prvi ultrazvok…
Kar se simptomov in počutja tiče – počutim se bolje, kot sem se še nekaj dni nazaj, bolj ‘normalno’, kot da telo prihaja k sebi. Hkrati pa me večkrat na dan opozori, da nečesa ne zmore. Hoja po stopnicah je zelo naporna (včeraj sva bila na obisku pri domačih in sem morala nekajkrat dol in gor v 4. nadstropje). Hrbet me še vedno boli, ampak nič proti tistim bolečinam izpred nekaj dni. Žeja je še vedno zelo močna in lulam še vedno neprestano. Z apetitiom je enako – lačna sem, paše mi jest, ampak mi večinoma po jedi rata malo slabo. Prav tako moram jesti manjše obroke, količinsko ne morem več enako pojesti. Prsi so še vedno ok, bradavice pa še vedno zelo občutljive. Cigareti mi zelo smrdijo, zdaj že toliko, da mi postane rahlo slabo, ko jih zavoham. Jajčniki me mogoče sem in tja špiknejo (zelo redko), bolj me tišči maternica. Prebava je boljša kar se tiče napihnjenosti, ampak je pa precej bolj počasna – bom morala kar redno začeti pit Donat. To je pa to zaenkrat… Se javim še v naslednjih dneh.
