Včeraj in danes, se pravi 4. in 5. dan po transferju, se simptomi nadaljujejo, pojavili pa so se tudi novi. Včeraj, ko sem se zjutraj zbudila, me je želodec nesramno opomnil, da moram takoj (ampak res TAKOJ!) it nekaj pojest. Pripravila sem si super zajtrk – umešana jajca, polnozrnati prepečenec, jabolko in kamilični čaj (zdaj ga kar vsako jutro spijem, ker je želodec/črevesje bolj razdražljivo). Začela sem jesti, ampak nekje sredi ‘poti’, me je prevzela slabost in naenkrat nisem mogla več nič dati v usta. Odložila sem krožnik in malo globoko dihala, da ne bi šla ravnokar pojedeno, ven vržt… Slabost se je malo pomirila in tako sem uspela pojesti še jabolko in preostanek jajc, prepečenec pa sem kar pustila.
Ker se nisem ravno blesteče počutila, sem se zavlekla nazaj v posteljo in šla malo brat knjigo. Mislim, da je minilo kakšne pol ure in že mi je začelo kruliti… resno? Posilila sem se z eno banano, pa tudi ta me ni za dolgo nasitila. Kmalu sem bila že tako lačna, da bi pojedla kar bi mi dal pred usta, a hkrati mi ni nič pasalo. Na koncu sem se za malo dlje časa uspela nasititi z vrečko čipsa. Ja, ja… vem, ne ravno najbolj zdrava izbira, ampak za nekaj časa sem imela mir pred lakoto.
Naslednji simptom (razen slabosti in nenehne lakote), se je pojavila bolečina v hrbtu. Hrbet boli neprestano! Ni važno, ali stojim ali sedim ali ležim, ali ležim s pokrčenimi nogami, ali na enem ali na drugem boku… se zvijem v klobčič, nič ne zaleže. Čez čas se samo toliko umiri, da lahko malo zaspim. Prav nadležno vam rečem! In ne boli samo križ, bolečina sega vsaj do polovice hrbta… Danes se je celo ‘razširila’ na trtico in kolčne kosti, juhej! Sem in tja me tudi oblije vročinski val ali pa me začne trest/zebst, čeprav se recimo samo dvignem iz postelje ali pa nazaj uležem… ali pa samo ležim pri miru.
Še nekaj novega, ki me je danes presenetilo, je bila sluz, ki sem jo zasledila na wc papirju – najbolj podobna plodni sluzi, se pravi kot jajčni beljak, ampak malo drugačna. Pojavila se je samo enkrat danes, kar obilna, potem je pa nisem več zasledila. Opazila sem jo takoj, ker od Estime, je izcedek mlečen, bel, ampak definitivno ne tak. Kaj to pomeni, ne vem… Kot prava firbčna, neučakana ženska, sem seveda takoj ‘strica Googla’ o tem povprašala in ugotovila, da veliko žensk pravi, da je bil to eden izmed prvih simptomov nosečnosti, ampak seveda ostajam previdna in se nočem prehitro veseliti… Sem bila pa že prevečkrat razočarana, da bi zdaj kar trdila/verjela, da je uspelo. Imam zelo, zelo dober občutek, ampak dokler mi ne bo sestra na oddelku OBMP rekla ‘Noseča ste!’, ne bom verjela.
Teh prvih 5 dni je šlo mimo zelo hitro, upam, da bom lahko preživela še 10…
