Sonce mama, sonce! In ja, dobesedno sem pograbila telefon takoj, ko sem se zbudila in poklicala mamo, da ji rečem, da sije sonce! Uh, kako sem ga pogrešala. Človek čisto drugače funkcionira, če je zunaj lepo vreme. Tako sem se na vse zgodaj zjutraj odpravila s psičko na sprehod – takšno vreme se pač mora izkoristiti.
Začela sem z dokaj hitro hojo (zato ker tako hodim, pa tudi zato, da sem se ogrela), ampak so mi jajčniki kar hitro sporočili, da to ne bo šlo. Mhm… danes pa že res fino delajo. Menstruacije praktično več ni, pikica kane sem in tja. Počutje je bilo danes res super in utrujenost me ni premagala, pa čeprav me je postelja zamikala tam okoli tretje ure popoldan.
Preostanek dneva sem praktično presedela za računalnikom, gledala serije, potem pa pisala tale blog (sem se šele danes zares lotila pisanja in pridno spisala vse objave za nazaj – se pravi vso najino pot do sedaj). Sem čisto notri padla in popolnoma pozabila jesti, dokler mi ni že pošteno začelo kruliti. Potem je pa tako ali tako dragi prišel domov in sem nekaj na hitro skuhala. Po zelo pozni večerji je sledila še četrta injekcija. Zdi se mi, da vsak dan hitreje namešam/pripravim ‘dozo’ – se bom čisto ‘ulafala’, jutri je pa že zadnji dan. No, to bomo videli na ultrazvoku, v petek – kaj se dejansko dogaja in kako naprej. Upam, da ne bo treba podaljševati terapije in da sem se dobro odzvala (3 viale Menopurja pa mislim, da so res dovolj).
Zdaj pa res že komaj čakam, da izvem kaj se dogaja in z vsakim ultrazvokom sem bližje punkciji in transferju. Malenkost me sicer moti, da se pri nas punkcija ne izvaja v splošni anesteziji, glede na to, da gre za zelo invaziven poseg. Vem, da s splošno anestezijo pridejo morebitne dodatne komplikacije, ampak vseeno…
Nekateri ginekologi celo obsojajo protibolečinska sredstva, kot da nekako vplivajo na kvaliteto celic in na tak način ženske odvrnejo od tega oz. jih ‘prisilijo’, da pač pretrpijo. Druga stvar, ki me je zmotila, je pa dejstvo, da se baje (ne trdim, ker nisem še šla skozi to), transfer ne opravi s pomočjo ultrazvoka – se pravi, ginekolog dejansko ne vidi, kam je zarodek vstavil ali če ga sploh je vstavil na ‘pravo mesto’. V tujini je to nekaj nezaslišanega… Ne vem, mislim, da bom kar težka pacientka in želela vedeti, zakaj tako počnejo oz. ne počnejo.
Jutri dobim super obiske in upam, da mi bo dan hitro šel, ker v petek že pred 7.00 uro zjutraj veselo šibam na ultrazvok!
