Ker imajo ambulante za naročanje v stari porodnišnici (oddelek za reprodukcijo) precej slab sloves (kličeš lahko nekaj dni skupaj, pa ne dobiš nikogar – ker je ves čas zasedeno), sem se odločila, da grem raje osebno tja in na hitro uredim vse. Želela sem si res čim prej zagotoviti termin za prvi ultrazvok.
Pred ambulanto sem prispela že malenkost pred 10. uro, ampak me je sestra vseeno prijazno povabila notri. Najprej mi je čestitala, nato pa sva se dogovorili za termin – 22.1. ob 7.30. Gre za isti princip kot pri ultrazvokih med hormonsko stimulacijo – prideš ob 7.30 in vprašaš, katera je zadnja, potem pa čakaš, da prideš na vrsto (kar je vedno zelo hitro). Edina razlika je, da moram zdaj pred tem skočit še v sprejemno, da mi predajo vso potrebno papirologijo, potem pa na ultrazvok.
Uhhh… samo še 2 tedna moram počakati, preden bom lahko na lastne oči videla kaj raste v meni. Sestra mi je tudi povedala, da dobim slikico na prvem pregledu, kar me je presenetilo – sem mislila, da me bodo tu samo pregledali, povedali, da je vse ok, potem bom pa slikico dobila šele pri svojem ginekologu (h kateremu se moram naročiti 2 tedna po tem ultrazvoku). Ampak, očitno že oni dajo slikico – super! Oče ima ravno nekaj dni po mojem ultrazvoku, rojstni dan, tako da že malo razmišljam, da bi njemu in mami za njegov rojstni dan ‘podarila’ slikico iz ultrazvoka. Nekako sem razmišljala o čestitki, ki bi jo sama izoblikovala, potem pa notri dala slikico. Bom še videla, kako se bova z dragim odločila…
Na ultrazvoku bom že 7 tednov noseča, tako da bi se moral videti srček… komaj čakam! Moram pa reči, da imam v sebi vseeno malo strahu in vsakič, ko se spomnim na ultrazvok, upam, da se malo bitjece razvija tako kot mora in da bo nosečnost potekala brez težav.
Danes sem se tudi odločila, da bom začela s tedenskim slikanjem trebuščka… bomo videli, kako se bo to obneslo.
