Nekje v decembru 2012, sem prvič prišla na pregled k svojemu novemu ginekologu, dr. Tataloviću. Zaradi selitve in delno tudi zaradi nezadovoljstva s pKo sva končno izvedela, da je za najino neuspešnost ‘odgovoren’ mož, se je pot praktično šele začela. Z mano naj bi sicer bilo vse b.p., ampak sem morala vseeno ponavljati PAP bris pri svojem ginekologu (ker je bil prejšnji B rezultat – posledica nekega vnetja najbrž) in pa oddat kri prve dneve menstruacijskega ciklusa, da se pogleda stanje mojih hormonov. Tega dela, moram priznati, sem se kar malo bala – kaj pa, če je v resnici še z mano kaj narobe? Ciklusi so bili malo sem in tja – včasih 27 dni, drugič 33, ampak nekaj časa sem imela vsak mesec na 29 dni. Odkar sem prenehala jemati kontracepcijske tablete, vsak mesec čutim, da ovuliram, ampak kaj pa jaz vem… mogoče to sploh ni to.
Seveda je, kot se spodobi, menstruacija spet malo zamujala, ko sem jo čakala, da grem lahko oddat kri (ah ja, ne vem kaj bi se zgodilo, če bi bila enkrat za spremembo točna). Prišla je v četrtek, v petek je bil pa praznik, tako da sem lahko oddala šele v ponedeljek, 5. dan ciklusa – zadnji dan, še primeren za oddajo (navodilo je med 2. in 5. dnevom).
Po tednu dni, sem šla v leonišče, v sprejemno pisarno vprašat, če so že izvidi, pa jih ni bilo. So potrebovali skoraj dva tedna, da so jih prinesli iz ene stavbe v drugo, ampak ni pomembno – končno so jih dobili in lahko sem jih šla pogledat. Vedela sem kakšne vrednosti nočem videti in kakšne bi morale biti, zato sem kar živčno pogledala rezultate, ko mi jih je sestra dala v roke – FSH 5.25, LH 2.75, TSH 1,79, prolaktin okoli 8.00 se mi zdi… Jeeeees! Nizke vrednosti, vse je super in vse (recimo da) funkcionira tako kot mora. Predvsem TSH oz. ščitnični hormon me je zanimal, ker sem imela pred dvema mescema vrednosti čez 4.00, dr. Banova mi je pa povedala, da želijo za IVF postopek imeti vrednosti okoli 2.00 in da, če je potrebno, predpišejo tudi zdravila, da pridejo do teh vrednosti. Po dveh mesecih jemanja joda, sem prišla na idealo! In ne, joda mi niso svetovali zdravniki (osebna zdravnica je rekla, da so moje vrednosti v mejah normale), svetovala mi ga je ena gospa, h kateri hodim že od majhnega in ve/vidi nekaj več, kot mi običajni smrtniki (če verjamete v to ali ne, vaša stvar).
Trajalo je več kot mesec dni, da sem prišla ponovno na posvet k dr. Banovi. Vmes je dragi imel pregled pri dr. Drobniču – dejansko ga je samo pretipal, pregledal, izprašal in mu postavil nov termin za spermiogram (oktobra) in še en termin za posvet/pregled (isti mesec). Mene je to precej zmotilo, ker sem si mislila, da bomo spet čakali in čakali (ves čas se nekaj čaka – pa ta preiskava, pa ona, pa tista). Na srečo naju je dr. Banova po najinem posvetu, lepo ‘porinila’ naprej za IVF in tako sva samo teden dni po njegovem drugem spermiogramu, dobila vabilo na konzilij.
