Tako, danes končno začnem s prvo injekcijo hormonov… ne morete si misliti, kako nestrpno sem čakala ta dan – dan, ko se vse skupaj začne zares. Seveda je menstruacija morala zamujati na polno (no, malo zamujanja sem pričakovala, cel teden je bilo pa res pretiravanje). Čakanje nanjo me je res spravljalo ob živce in sem ter tja se je seveda v misli prikradlo majhno upanje, da mogoče se je pa res čudež zgodil in nama je končno uspelo (pa čeprav sem delala test po dveh dneh zamujanja in je seveda bil negativen). Ah ja, kako nam delajo možgančki, ko si nečesa zares močno želimo…
Ampak naj se vrnem nazaj k hormonom… kot sem že omenila, imam kratek protokol z Menopurjem – 3 viale po 75 i.e., vendar sem ob uradnem sprejemu v postopek dobila samo brizge in igle, zato sem ob začetku ciklusa morala še po hormone. Na vse zgodaj zjutraj sem dragega ‘zvlekla’ iz postelje, da me je peljal do stare porodnišnice, da sem na oddelek k sestram skočila po svoj ‘paket’. Bila je nedelja, zato sem hotela biti tam čim bolj zgodaj, saj nisem vedela, do kdaj delajo. Kasneje sva nameravala k staršem na obisk, zato sem s prvo injekcijo hotela opraviti kar zjutraj, vendar mi je sestra svetovala, da je večerni čas, pred spanjem, boljša izbira. Pa naj bo zvečer… sicer bo pozno zvečer, ampak ni važno – s celodnevnega obiska se po navadi vrneva domov precej pozno in tako je bilo tudi ta večer. Za uro ‘špikanja’ sem si izbrala lepih in okroglih 22.00 (saj tako ali tako precej pozno hodim spat). Najbrž se vam bo zdelo čudno, ampak ko sva prišla domov, sem komaj čakala, da grem namešat in aplicirat zdravila – kot kak junkie, heh.
Vse sem si lepo pripravila in začela… počutila sem se kot na praksi – samo precej manj živčnosti, ker me ni nihče nadzoroval. Vse je šlo super in čas je bil za prvi ‘pik’ – tu pa moram reči, da sem kar malo oklevala. Drugim dati injekcijo ali odvzeti kri, noben problem, sebi… hja, to pa je že malo drugače. Ampak oklevanje je trajalo samo nekaj sekund in ko je bila igla enkrat notri, je vse steklo tako kot mora. Malenkost je zapeklo, vendar nič strašnega. Vbodno mesto sem pokrila z zložencem, malo pomasirala in ga nato prelepila še z mikroporjem, ter nadaljevala z ‘vsakodnevnimi’ opravki (to je, sedenje za računalnikom ali televizijo, kaj pa drugega počnem ob tako pozni uri). Čez nekaj časa sem malo začutila špikanje na mestu vboda in za hip se mi je zdelo, da sem začutila tudi levi jajčnik (prvi dan sem špikanje začela na levi strani pod popkom), ampak to je bilo to – nič posebnega. Čez nekaj ur sem zadovoljna šla spat in pred tem jajčnikom naročila naj pridno delajo.
