Tudi danes me je že zgodaj zjutraj črvičilo v trebuhu… pred vsakim pregledom, postopkom, sem precej nervozna – vse dokler nisem že na oddelku. Transferja sem se zelo veselila… Kljub začetnim dvomom na ultrazvokih in majhnemu številu foliklov, se je vse skupaj odvilo pravzaprav super. Tudi punkcija je bila čisto ok, sploh v primerjavi s prvo. Po punkciji naju niso nič poklicali, da morava priti prej na transfer, zato sem bila sigurna, da naju čaka vsaj en krasen zarodek… oh, kako sem se motila.
Embriologinja naju je poklicala notri, kjer je že sedel dr. Drobnič (vsaj nekaj pozitivnega – spet on). Začela sta razlagati kakšna je situacija, nakar reče embriologinja, da je bilo kar 5 od 6 celic, nezrelih. Še nekaj časa so jih ‘zoreli’ v laboratoriju, potem pa 3 probali oplodit, razvijala se je samo ena in to bomo danes vstavili… “Eno morulco boste danes dobila.”, je rekel dr. Drobnič. Zahvalila sva se in zapustila sobo, potem me je šele zadelo – kako slab rezultat! Sploh nisem mogla dojet… Saj v prvo tudi ni bilo blesteče – od 6ih celic, so bile 3 nezrele, ampak ven smo dobili dve krasni blastocisti in ena se je takoj prijela. Zdaj pa tole… Praktično nič uporabnega, da bi lahko oplodili. Še tista, ki se je, ni uspela priti do blastociste (ok, to sicer zato, ker je niso oplodili takoj po punkciji, ampak vseeno).
Bila sem res izredno razočarana… Načeloma sem jaz mlada, zdrava, z rednimi ovulacijami, problem naj bi bil v možu… pa ni tako videti. 5 od 6 celic praktično neuporabnih?! Ne vem ali je kriv Menopur oz. moje neodzivanje nanj, ali kaj…
Sam transfer je bil potem sicer zelo prijeten… biologi/embriologi so se nekaj hecali, malo smo klepetali in je to bilo to, a vseeno nisem bila in še vedno nisem hudo optimistična. Seveda, načeloma ni razloga, da ne bi uspelo, marsikateri je, tudi s slabšimi možnostmi ali manj-celičnimi zarodki, pa vseeno… pričakovala sem veliko več, veliko bolj vzpodbudne novice in boljše možnosti.
Hja, bomo videli kaj nam je vesolje namenilo… 🙂
—> NADALJEVANJE
