Ni bilo čisto nobenih simptomov, vedela sem, da je v maternici tišina, menstruacija pa je prišla še nekaj dni prej, kot sem jo pričakovala. Nisem bila razočarana nad izidom, kajti nisem pričakovala kaj drugega. Ta ciklus, ta postopek je bil pravzaprav stran vržen. Ne vem kaj ali kdo je bil za to odgovoren, ampak definitivno se ni izšlo tako, kot sem si zamislila, niti približno ne.
Ko dam enkrat čez tiste začetne misli, da mogoče pa bo kaj iz tega in se postavim na realna tla, poslušam samo sebe, vem kako naprej. In tako je bilo tudi tokrat. Mirno sem sprejela, da nam tudi ta otrok ni bil usojen in da nas čaka drugi, samo malo bomo morali nanj še počakati. Očitno moram imeti otroka 3 leta narazen… 🙂
Čez poletje bomo tako uživali, zaenkrat še kot 3-članska družina, leto 2018 pa bo tisto tapravo. Že zdaj se bom pozanimala pri dr. Banovi – kdaj se lahko naročim k njej, ker tako ali tako naj kakšne 3 mesece ne bi šla v nov postopek, od 15.7. do 15.8. ne delajo, zato bi rada štartala enkrat septembra. Vsekakor se bova imeli veliko za pogovoriti – predvsem o izjemno slabih rezultatih tega postopka in o novi terapiji oz. protokolu.
