Še v nobenem postopku nisem imela toliko ultrazvočnih preiskav… Po tistem prvem ultrazvoku (po jemanju Suprefacta in Menopurja), sem dobila terapije še za tri dni in zopet prišla na ultrazvok. Tokrat je bil največji folikel okoli 20 mm, še vedno jih je naštela okoli 8, mogoče kakšnega več. Sluznica naj bi bila celo 14 mm. Rečeno mi je bilo, naj pridem naslednji dan zopet na ultrazvok. Tokrat je delala druga zdravnica in meritve so bile precej drugačne – največji folikel je bil 19 mm, sluznica 10 mm. Spet mi je bilo rečeno, da pridem še naslednji dan na ultrazvok. In ko sem prišla na ta (na srečo zadnji) ultrazvok, me je pričakala zdravnica izpred dveh dneh in njene meritve so se spet razlikovale – največji folikel naj bi meril kar 24 mm, vsi ostali so bili vsaj 20 mm ali več, sluznica 14 mm. Kdo bi vedel, katere meritve so bile bolj točne… 🙂
Ker me je levi jajčnik bolel že med samim ultrazvokom (tako, kot v prvo, je zlezel visoko in nekako na sredino), je zdravnica sama od sebe predlagala, da se punkcija naredi v splošni ansteziji in ne samo z lokalno – da ne bom toliko trpela in da bodo čim več foliklov lahko punktirali oz. pridobili čim več celic.
Zahvalila sem se in odpravila na oddelek, kjer sem dobila Ovitrelle (stopko), da si jo apliciram ob 22.00 ter navodila za splošno anestezijo (tešča, kdaj naj pridem, ipd.).
Preostanek dneva je potekal brez posebnosti, nekaj minut do 22.00 sem si aplicirala Ovitrelle (zbodla sem se dvakrat, da sem ven dobila čisto vso tekočino).
