SPERMIOGRAM: Analiza semenskega vzorca in interpretacija rezultatov

Analiza semena ali spermiogram je diagnostična preiskava, katere namen je oceniti kakovost semena moškega. Specialist androlog ali embriolog oceni različne makroskopske parametre, vključno s pH in volumnom semena, pa tudi mikroskopske, kot so morfologija semenčic, gibljivost semenčic in število/koncentracija semenčic.

SZO (Svetovna zdravstvena organizacija) določa, da mora moški vzorec semena oddati po 2-7 dneh abstinence, pri čemer je pomembno vedeti, da moški v tem obdobju ne sme imeti izliva, torej ne sme imeti spolnih odnosov in ne sme masturbirati.

Za oddajo semena moški potrebuje sterilen lonček, seme lahko odda doma ali na kliniki. V kolikor seme odda doma, ga mora na lokacijo, kjer se bo izvedla analiza vzorca, prinesti v roku največ ene ure, med transportom mora lonček ostati na telesni temperaturi. Pred oddajo vzorca mora moški umiti tako roke kot spolovilo, pri oddaji semena mu z oralno ali drugo obliko spolnih odnosov ne sme pomagati partnerka, saj se na ta način lahko kontaminira vzorec. Pomembno je, da se v lonček zbere celoten ejakulat, saj je v nasprotnem primeru analiza lahko netočna.

Normozoospermija

Z izrazom normozoospermija označujemo seme, kjer so vsi izmerjeni parametri v mejah normale.

Po SZO kriterijih iz leta 2010, normozoospermijo določimo z naslednjimi vrednostmi:

Skupno število semenčic: 39 milijonov (ali med 33 in 46 milijonov)
Koncentracija semenčic: 15 milijonov na ml (ali med 12 in 16 milijonov na ml)
Gibljivost: 40% ali več (ali med 38% in 42%)
Progresivna gibljivost: 32% ali več (ali med 31% in 34%)
Vitalnost: 58% ali več (ali med 55% in 63%)
Morfologija semenčic: 4% ali več (ali med 3% in 4%)
Volumen semena: 1,5 ml ali več (ali med 1,4 in 1,7 ml)
Čas utekočinjenja: 60 minut (ali manj)
Barva semena: bledorumena
pH semena: >7.1
Prisotnost levkocitov: <1 milijon
MAR test (prisotnost protiteles): <50%

Doseganje navedenih vrednosti v posameznih semenskih parametrih, ne pomeni, da moški ne bo imel težav s plodnostjo oz. da par ne bo imel težav z zanostvijo. Zapisane vrednosti predstavljajo najnižje še sprejemljive vednosti, da se vzorec semena smatra kot normalen oz. zadosti kvaliteten. Na klinikah za zdravljenje neplodnosti boste pogosto zasledili višje zahteve oz. višje referenčne vrednosti.

Aspermija

Stanje, kjer ni ejakulata in ni semenčic. Aspermija ni enako kot azoospermija, kjer je prisoten ejakulat oz. semenska tekočina, a v njej niso prisotne semenčice. Pri aspermiji ni ničesar. Moški lahko normalno doživlja orgazme, vendar ejakulata ni. Temu se včasih reče “suhi orgazem.”

Aspermija se lahko pojavi zaradi retrogradne ejakulacije, genetske motnje (npr. Klinefelterjev sindrom ali cistična fibroza), prirojenih nepravilnosti reproduktivnega trakta, hormonskega neravnovesja, sladkorne bolezni, po zdravljenju raka mod ali zaradi hude spolne disfunkcije.

Aspermija močno vpliva na plodnost moškega, vendar je še vedno mogoče, da ima tak moški biološkega otroka. V nekaterih primerih je vzroke aspermije mogoče zdraviti. Kadar to ni mogoče, se lahko z biopsijo mod pridobi semenčice. Te nezrele semenčice se nato lahko dozori v laboratoriju in se jih uporabi v postopku OBMP z izvedbo ICSI metode.

Če semenčice ni mogoče pridobiti iz mod ali so te neuporabne za oploditev jajčnih celic, je smiselno razmisliti o darovanem semenu.

Hipospermija

Stanje, kjer je količina ejakulata oz. semenske tekočine manjša od 1,5 mililitra. To je manj kot tretjina čajne žličke.

Vzroki za hipospermijo so lahko zelo podobni tistim za aspermijo. Najpogosteje pa hipospermijo povzroči retrogradna ejakulacija – ko se seme vrača nazaj v mehur, namesto, da bi potovalo skozi sečnico navzven.

Azoospermija

Stanje, kjer v ejakulatu ni prisotnih semenčic (ali je prisotnih le nekaj). To je huda oblika moške neplodnosti. Seme načeloma izgleda popolnoma normalno, azoospermijo je mogoče diagnosticirati le s pomočjo semenske analize.

Najpogostejši vzroki za azoospermijo so genetske motnje (npr. Klinefelterjev sindrom), prirojene nepravilnosti reproduktivnega trakta in obstrukcija (zapora oz. neprehodnost) semenskih poti. Nekatere nezdravljene spolno prenosljive bolezni, lahko povzročijo poškodbe tkiva in posledično ovire, zapore, ki pripeljejo do azoospermije. Azoospermija se lahko pojavi tudi po zdravljenju raka mod. Povzročijo jo lahko tudi hormonsko neravnovesje, huda spolna disfunkcija ali okužba z mumpsom (in posledično vnetje mod), vendar so ti primeri redki.

Oligozoospermija

Stanje, ker je število semenčic manjše od običajnega. Oligozoospermijo lahko označimo kot blago, zmerno, hudo ali ekstremno oligozoospermijo. Ekstremno oligozoospermijo imenujemo tudi kiroptozoospermija.

Pogosto z zmanjšanjim številom semenčic, sovpadejo tudi druge težave z zdravjem semenčic, vključno s slabo gibljivostjo in morfologijo.

Obstaja veliko možnih vzrokov za nizko število semenčic – varikokela, hormonsko neravnovesje, nepravilnosti reproduktivnega trakta, nespuščena moda, nezdravljena sladkorna bolezen ali celiakija, primarna okužba reproduktivnega trakta, predhodno zdravljenje raka in genetske motnje. Tudi nekatera zdravila lahko vplivajo na število semenčic.

Okolje in življenski stil imata prav tako velik vpliv na število – na primer pregrevanje mod (veliko sedenja, tesna oblačila, savne, vroče kopeli, ipd.), izpostavljenost škodljivim kemikalijam, kajenje, prekomerna telesna teža, rekreativno uživanje drog in pretirano uživanje alkohola. V nekaterih primerih lahko spremembe življenjskega stila močno pripomorejo k izboljšanju števila semenčic in posledično izboljšanju plodnosti.

Pogosto ni mogoče odkriti vzroka za nizko število semenčic. V tem primeru govorimo o idiopatski oligozoospermiji.

Oligozoospermija je najpogostejši vzrok za subfertilnost pri moških. Moški z blago ali zmerno oligozoospermijo, je lahko še vedno sposoben zaploditi lastnega otroka, vendar pa je z zmanjšanim številom semenčic, zmanjšana tudi verjetnost, da par uspešno zanosi oz. je čas potreben za zanositev, lahko močno podaljšan.

Astenozoospermija

Stanje, kjer velik odstotek semenčic nima zadovoljivega načina in hitrosti gibanja, povedano enostavneje, gre za nenormalno gibljivost semenčic. Normalne, zdrave semenčice se morajo premikati progresivno – naprej, v ravni črti ali v zelo velikih krogih.

Običajno se slaba gibljivost pojavlja skupaj z nizkim številom semenčic. Vzroki za nizko število semenčic, lahko privedejo tudi do slabe gibljvosti – izpostavljenost škodljivim, nevarnim snovem, slaba prehrana, bolezeni, rekreativno uživanje drog, prekomerno uživanje alkohola ali kajenje, kot tudi nekatera zdravila.

Čeprav SZO definira slabo gibljivost semenčic glede na odstotek tistih, ki se pravilno gibajo, so raziskave prikazale, da je skupno število gibljivih semenčic, boljše merilo plodnosti. Tako naj bi moški z manj kot 5 milijoni gibljivih semenčic imeli hudo obliko neplodnosti, tisti s 5-20 milijoni, zmerno obliko, tisti z več kot 20 milijonov, pa naj bi imeli normalno kvaliteto semena.

Teratozoospermija

Stanje, kjer ima velik odstotek semenčic nenormalno morfologijo oz. obliko. Normalne, zdrave semenčice morajo imeti lepo oblikovano, ovalno glavo z dolgim repom oz. bičkom. Nenormalne semenčice pa imajo lahko nenavadno oblikovano glavo, več kot eno glavo, nenavadno obliko repa ali več kot en rep. Če semenčice niso normalne oblike, težje oplodijo oz. ne morejo oploditi jajčne celice.

Oblika semenčic je bistvenega pomena pri gibanju oz. plavanju. Zaradi tega je slaba gibljivost zelo pogosto povezana s slabo morfologijo.

Slabo morfologijo lahko povzročijo različni genetski vzroki. V redkih primerih bodo nekateri specifični genetski vzroki povzročili, da bodo vse semenčice enake nenormalne oblike – na primer, globozoospermija je posebna vrsta teratozoospermije, kjer je glava semenčic okrogla, namesto ovalne oblike. To povzroči specifična genetska mutacija.

Oligoastenoteratozoospermija

Stanje, kjer so vsi parametri semena nenormalni – slaba gibljivost, slaba morfologija in nizko število semenčic. Oligoastenoteratozoospermija je najpogostejši vzrok moške neplodnosti. Ločimo jo na blago, zmerno in hudo.

Nekrozoospermija

Redek vzrok neplodnosti je nekrozoospermija, kjer so vse semenčice mrtve. Za razliko od hude astenozoospermije, kjer so vse semenčice negibljive, vendar žive, so pri nekrozoospermiji vse negibljive, tudi mrtve.

V primeru, da so semenčice negibljive, a žive, jih je mogoče uporabiti v OBMP postopkih in jih z metodo IVF-ICSI, injicirati v posamezne jajčne celice. Kadar pa so semenčice dejansko mrtve, pa tudi tak način zdravljenja neplodnosti, odpade.

Vendar to ne pomeni, da zdravljenja za to stanje ni. Čeprav vzroke nekrozoospermije ne razumemo dobro (ker je pojav tako redek, ga je težko preučiti), ko enkrat vzrok ugotovimo, lahko zdravljenje bodisi odpravi vzrok ali vsaj do neke mere izboljša stanje.

V nekaterih primerih je možno izvesti biopsijo mod in na ta način pridobiti sicer nezrele semenčice, ki pa jih je mogoče po zorenju v laboratoriju, uporabiti v postopku IVF-ICSI.

Levkocitospermija

Stanje, kjer je v ejakulatu oz. semenski tekočini, prisotno veliko število belih krvnih celic oz. levkocitov. To je znano tudi kot piospermija.

Pri levkocitospermiji semenčice niso nujno nenormalne, vendar lahko visoka koncentracija levkocitov povzroči poškodbe semenčic in tako zmanjša plodno sposobnost moškega.

Visoko število levkocitov pogosto nakazuje na okužbo, v nekaterih primerih tudi na avtoimuno bolezen. Številni vzroki za nizko število semenčic, lahko povzročajo tudi levkocitospermijo.

Oznake:Plodnost Uspeh Zdravljenje