Kako daleč sem? 15. tednov (PDP 7.9.2015)
Teža: 82 kg
Obseg trebuščka: 108 cm
Velikost otročka: velika pomaranča (11 cm, 84 g)
Kaj se je dogajalo z otročkom ta teden? Otroček raste in raste, ter hitro pridobiva na teži in centimetrih. Še vedno je obdan s ‘kožučkom’, koža pa je še vedno precej prosojna. Kosti otrjujejo in če bi zdaj naredili rentgensko slikanje, bi na sliki bilo videti tudi otročkove kosti. Otroček je zdaj neprestano v gibanju, vadi pa tudi dihanje, požiranje in sesanje.
Kaj se je dogajalo z mano ta teden? Hja, mami je bila ta teden najbrž precej bolj v stresu kot otroček… Na začetku 15. tedna je preko noči prišlo do nenadne spremembe v telesu in ko sem se zjutraj zbudila, sem bila prepričana, da je nekaj hudo narobe in da nisem več noseča. Trebuh je bil mehak, zgledal mi je enak kot pred nosečnostjo, prsi so bile prav tako mehke in neobčutljive, čutila nisem več nobene napetosti, nobenih bolečin ob raztezanju vezi… skratka, bila sem sigurna da nisem več noseča. Zagnala sem paniko, ampak so me na srečo kolegice pomirile, da je to normalno in da se to zgodi v drugem tromesečju, ko vse popusti, ker ‘skrb’ za otročka prevzame posteljica. Kljub temu, da sem se potem pomirila in da so se tekom tedna spet pojavili očitni znaki nosečnosti (rahle bolečine, zamašen nos, zgaga,…), sem kar nekako ostala v tej zaskrbljeni mentaliteti in vsak dan se borim sama s sabo in si dopovedujem, da je vse ok. Čez vikend grem k svakinji na obisk in mi bo posodila fetalni doppler, da bom lahko poslušala srček in upam, da se bom takrat malo pomirila (sem si tudi svojega naročila prek ebay-a). Potem imam pa tako ali tako naslednji teden pregled pri svojem ginekologu.
Kaj me muči? Lakota, občasna slabost (zaradi lakote), zgaga, ki zaenkrat še ni zelo huda in pa rahle bolečine ob straneh trebuha zaradi raztezanja vezi. Ta teden sem en dan tudi na vse zgodaj zjutraj bruhala – sem se hotela malo ‘posiliti’ z večjim kozarcem vode (ker se mi zdi, da premalo pijem), pa je šlo potem vse ven.
Česa se veselim? Pregleda pri ginekologu! Res si želim, da bi bili obiski pri ginekologu bolj pogosti, zame so štirje tedni res predolgi. Ko grem enkrat h ginekologu (ki je mimogrede odličen), se v momentu pomirim in grem vsa zadovoljna domov. To traja kak teden, dva, potem pa že malo pričnem razmišljati, kaj se tam notri dogaja in težko čakam nov pregled.
