Danes sem končno imela 2. ultrazvok in na srečo je res bil tudi drug ginekolog – dr. Zorn. ‘Skočila’ sem mu na mizo in na mojo srečo je takoj začel meriti več foliklov, kot sem pričakovala – “desno 17, 14, 16+, 15… levo 17, 12, 16, 16″ (oz. nekako takole). Želela sem slišat vsaj 18mm (ki naj bi bila neka meja – idealno hočejo imeti vodilne folikle velikosti med 18 in 22 mm, vendar velikost res ni pokazatelj uspešnosti oz. zrelosti celic znotraj njih). Tudi ko je meril manjše, je rekel, da so lepih velikosti, ampak se je zaradi največjih, ki so bili po 17mm, odločil, da mi terapijo podaljša še za en dan (Menopur + Cetrotide) in naj se mu jutri spet pridem pokazat, pa se bo odločil, ali bo punkcija v četrtek ali petek… “Ta teden bo v vsakem primeru”, me je potolažil. Oh ja, no to je bila pa čisto drugačna izkušnja – dejansko je govoril meni, ne pa samo hladno narekoval sestri. Tudi za mano je prišla gospa s PCO in ji je lepo povedal, da se malo slabše odziva (kot pričakovano) ter naj se oglasi čez nekaj dni. Tako se dela!
Skratka… še danes si bom morala dati dve injekciji (Cetrotide mimogrede, prav svinjsko zapeče in zasrbi), potem pa upam, da sledi že stopka (jutri ali pa v sredo). Čeprav me je punkcije malenkost strah zaradi morebitnih bolečin, ki jih prinese s seboj, se je veliko bolj veselim in res že komaj čakam, da izvem koliko celic mi je uspelo pridelati (upam, da tudi kvalitetnih).
Javim jutri kaj bom novega izvedela na ultrazvoku in kako bomo postopali naprej…
