… končno spet zagledaš plus!!! <3
Cel postopek sem si govorila, da sigurno ne bo uspelo, zakaj pa bi, če zdaj tolikokrat ni, čeprav sem globoko v sebi že od tistega 6. dneva, vedela, da se je nekaj zgodilo. Danes zjutraj sem se zbudila z močnimi, izredno neprijetnimi bolečinami v črevesju, ki so me spomnile na prvi postopek. Po obisku wc-ja in požirku, dveh vode, sem se zavlekla nazaj v posteljo in skušala udobno namestiti. Po kakšnih 15ih minutah, so se krči končno umirili. Zagrabila me je huda lakota, a nisem želela nič pojesti, zato sem zaspala nazaj (bilo je šele okoli 6. ure zjutraj).
Ko sem se ponovno zbudila ob 9ih, mi je prekipelo… V lonček sem shranila jutranji urin, se oblekla in odpravila v lekarno po test. Ali sem ali pa nisem. Kar mi test pokaže, mi pač pokaže. Bilo mi je čisto dovolj.
Ko sem prišla domov, sem živčno in rahlo jezno odprla ClearBlue škatlico, ven iztrgala test, še enkrat preverila navodila in test pomočila notri. Nisem ga položila nekam in šla stran, ampak zbrala pogum in ga držala v roki ter čakala rezultat.
Narisal se je minus, nato kontrolna črtica in ko sem že skoraj začela prekljinati, se je na hitro pojavila še druga, navpična črta in pokazala jasen, močan + ! Gledala sem v test, pa ga nesla pred okno, pa ga odložila na pult, pa spet vzela v roke in nato planila v jok, v jok sreče. Če sem še par dni nazaj vesolju kazala sredinca, sem se zdaj zahvaljevala vsem silam, ki so to omogočile. Po kakšnih 15ih minutah presrečnega joka, sem se končno umirila in skušala dojeti, da se to zares dogaja.
Noseča sem.
