Kako daleč sem? 23. tednov (PDP 7.9.2014)
Teža: 85,9 kg (+1,9 kg)
Obseg trebuščka: 112 cm (+4 cm)
Velikost otročka: grenivka (29 cm, 540 g)
Kaj se je dogajalo z otročkom ta teden? Ta teden je otročkova koža še vedno dokaj prosojna, a rdeče obarvana (zaradi vseh žil, ki nastajajo pod njo) in precej nagubana – v naslednjih nekaj tednih se bo vse to spremenilo, ko se bo pod kožo naložilo zadosti maščobe. Obrazek je že popolnoma izoblikovan in tudi on čaka samo še na malo maščobe, da bodo lička postala okrogla in polna. Pljuča so ta teden začela z zelo pomembno funkcijo – dozorevanjem. Pripravljajo se na življenje zunaj maternice, a potrebujejo še nekaj tednov, da pričenjo proizvajati surfaktant, snov, ki preprečuje alveolam, da bi se zlepile skupaj in tako povzročile sesedanje pljuč.
Kaj se je dogajalo z mano ta teden? Počutje je bilo fino, a vročina in sopara sta me kar mučila. Šele zdaj smo zares ‘vžgali gretje’ in moram reči, da mi je vroče večino časa. Zjutraj se pogosto zbudim prepotena, čez dan pa se potim, tudi če samo sedim za računalnikom (seveda, če so temperature višje… Zofka nam je prijazno prinesla malo dežja in ohladitev). Prvič sem tudi opazila, da mi sem in tja, po napornem dnevu, malenkost zatečejo gležnji – ne očitno, a toliko da se vrh nogavic vidno zažre v kožo. Tudi prsti na rokah so mi že zatekli, če je bilo zunaj res toplo in sem nekaj časa hodila… ne zatečejo pa kar tako.
Kaj me muči? Ta teden me vezi ob straneh trebuha niti niso mučile, me pa še vedno precej moti občutek napetosti v zgornjem delu trebuha, ki je včasih skoraj boleč (sklepam, da zaradi mišic, ki se tako raztezajo). Zgaga je bila tudi kar vztrajna ta teden, a na srečo ne do te mere, da bi me zares motila čez dan ali ponoči.
Kaj me razveseljuje? Vse močnejše brce malega piščančka! Ta teden se mi zdi, da ga čutim še bolj in še večkrat vsak dan – skoraj obvezno me malo pobrca zjutraj ko se zbudim, da skočim lulat in grem potem nazaj v posteljo, potem pa seveda zvečer, ko poslušam srčka z doplerjem – takrat se res razjezi in zelo močno brca ter se premika naokoli. Pa seveda ogromno brc čez dan. 🙂
Zdaj so brce že tako močne, da se jih vidi in čuti od zunaj, vendar jih ati še ni imel priložnosti videti ali čutiti (ker revež vedno zaspi pred mano). Nekajkrat se mi je tudi zdelo, da sem čutila kolcanje – šlo je za nekakšno ritmično ‘udarjanje, ki je bilo najbolj podobno utripanju/trzanju mišice.
