Veliko žensk se po uspešni zanositvi in nosečnosti po IVF, hitro odloči, da poskusijo ponovno zanositi. Nekatere želijo, da so si otroci blizu po starosti, nekatere se zavedajo, da bo zanositev morda težko doseči in nekaterim ženskam se za drugega oz. nadaljnje otroke, zaradi svoje starosti tudi precej mudi.
Dojenje
Materino mleko je vedno najboljša izbira za otroka in v kolikor je le mogoče, se ženskam dojenje toplo priporoča, ne glede na način zanositve ali način poroda.

Dojenje pri otroku zmanjšuje tveganje za nalezljive, atopične in imunske bolezni. Za žensko, ki doji pa prav tako obstajajo koristi, ki vključujejo manjše tveganje za nastanek raka dojk in jajčnikov ter manjše tveganje za razvoj diabetesa tipa 2 in bolezni srca.
Dojenje ni le najboljši in najučinkovitejši način hranjenja otroka, je tudi izjemno pomemben način ustvarjanja pristnega stika, odnosa med matero in otrokom. Nekatere ženske se morajo za vzpostavitev in ohranjanje dojenja resnično izboriti, zato je idejo o opustitvi dojenja pred ponovno zanositvijo, še toliko težje sprejeti.
Zakaj se torej ženskam svetuje, da pred ponovnim IVF postopkom ali prenosom zamrznjenega zarodka (IVF-FET), prenehajo z dojenjem?
Da bi bolje razumeli ta priporočila s strani zdravnikov oz. klinik, je najprej treba razumeti procese v ozadju.
V nosečnosti posteljica proizvaja visoke koncentracije estrogena in progesterona, medtem ko možgani proizvajajo visoko raven prolaktina. Ti hormoni delujejo skupaj, da dojke začnejo proizvajati mleko. Ko se posteljica po porodu izloči, raven estrogena in progesterona upade, vendar prolaktin ostane visok. Kot odgovor na to visoko raven prolaktina, dojke začnejo povečano tvoriti mleko. Ko se otrok doji oz. ko črpalka stimulira bradavice, pa možgani pričnejo proizvajati še en hormon, imenovan oksitocin, ki takoj po porodu pripomore h krčenju maternice, hkrati pa omogoči, da lahko mleko izstopi iz tkiva dojke in je na voljo otroku.
Visok prolaktin skupaj s stimulacijo bradavic ob dojenju, zavira hormone, ki nadzorujejo menstrualni ciklus. Zaradi tega ženska v prvih tednih do nekaj mesecev po porodu, običajno ne ovulira oz. nima menstruacije in je v tem času neplodna (t.i. laktacijska amenoreja). Čez čas, z zmanjševanjem števila podojev oz. vpeljavo goste hrane pri otroku, raven prolaktina upade in menstrualni ciklus se vzpostavi nazaj. Povrnitev menstruacije je navadno znak, da so se hormoni stabilizirali, a njihove vrednosti še vedno občutno zanihajo po vsakem podoju.
Nihanje vrednosti prolaktina ima dovolj pomemben vpliv na plodnost, da jih zdravniki oz. klinike jemljejo resno. Čeprav direktnega vpliva teh porasti in padcev prolaktina na plodnost ženske, nihče ni natančno ovrednotil, klinike skrbi, da lahko zmanjšajo uspešnost zdravljenja, ne glede na vrsto postopka.
Če negativno delovanje ni bilo dokazano, zakaj potem takšne smernice?
Razlog za skrb izhaja iz dejstva, da se receptorji za prolaktin ne nahajajo samo v dojkah, temveč tudi v sluznici maternice in v jajčnikih. Prolaktin se tako zaradi povišanih vrednosti, povezanimi z dojenjem, veže na te receptorje v maternici in jajčnikih in lahko na ta način negativno vpliva na ugnezditev zarodka.
Pomemben faktor za takšna priporočila pa je tudi potencialni negativen vpliv na delovanje zdravil, ki se uporabljajo v OBMP postopkih (zmanjšana učinkovitost oz. slabši odziv ženske) in potencialni vpliv teh zdravil na matero in/ali otroka. Četudi večina zdravil, ki se uporablja v postopkih znotraj oz. zunajtelesne oploditve, ne predstavlja resne nevarnosti za otroka, vedno obstaja možnost za prehajanje le-teh skozi materino mleko. Nekatera zdravila pa tudi negativno vplivajo na samo proizvodnjo oz. zalogo mleka pri ženski.
Ali obstajajo izjeme?
Kljub vsem tem dejstvom in priporočilom, se stroka načeloma strinja, da dojenje starejših otrok, ki jim materino mleko ne predstavlja več glavni vir hrane, ampak bolj ali manj udobje, verjetno ne bo imelo posebno negativen učinek na uspešnost OBMP postopka.
Ženske, ki imajo močno željo po ponovni zanositvi oz. so se primorane v OBMP postopek vključiti čim prej, to lahko storijo, ko otrok dopolni 12 mesecev in ni več redno dojen.
Na spletu je danes mogoče najti zelo različne, predvsem pa nasprotujoče si trditve. Ena najbolj znanih tujih Facebook skupin posvečenih tej temi, je “Breastfeeding Mums undergoing Fertility Treatment/IVF“. A tudi v tej skupini poudarjajo, da ni prostora za osebne predsodke, mnenja in nepodprte trditve. Prav tako ne spodbujajo vključitev žensk v OBMP postopke z otroci mlajšimi od 12 mesecev.
Pomembno je, da se vsaka ženska o morebitni opustitvi dojenja oz. pričetku ponovnega zdravljenja, posvetuje z ginekologom specialistom za zdravljenje neplodnosti.

