Kot verjetno že dobro veste, je t.i. “rožnati oktober” mednarodni mesec ozaveščanja o raku dojk. Ta še vedno ostaja najpogosteje diagnosticirani rak. Za leto 2020 je predvideno, da bo samo v EU diagnosticiranih preko 355.000 žensk (13.3% vseh diagnoz raka). Rak dojk je tudi eden izmed glavnih povzročiteljev smrti, saj predstavlja kar 7.3% vseh smrti zaradi rakavih obolenj (takoj za pljučnim in kolorektalnim rakom).
Rak dojk je v Sloveniji še vedno najpogostejši rak pri ženskah. Letno zboli okoli 1300 žensk, 80 % teh, po 50. letu. V Sloveniji je za ženske med 50. in 69. letom organiziran presejalni program za raka dojk DORA, ki ženske vabi na mamografijo vsaki dve leti. Z mamografijo se odkriva majhne rake, manjše od 1 cm, ki jih ženska sama ne more zatipati. Pri majhnih in na dojko omejenih rakih je zdravljenje lahko zelo uspešno. Zdravljenje je manj obsežno, okrevanje hitrejše in kakovost življenja bolnic večja. Dolgoročni cilj programa DORA je zmanjšati umrljivost žensk med 50. in 69. letom za 30 % (Vir: Dora).
Ali IVF oz. OBMP postopki res povečajo možnosti za razvoj raka dojk pri ženskah?
V lanskem letu je na ESHRE bila predstavljena danska študija, ki naj bi prikazala porast razvoja raka dojk pri ženskah nad 40 let, ki so se zdravile zaradi neplodnosti oz. prestale IVF postopke. Šlo bi naj za kar 65% porast možnosti za razvoj raka.
Je to razlog za preplah?
Ne.
Od kje potem takšni rezulati? Od kje korelacija?
Poglejmo si nekaj pomembnih dejstev zakaj se je pojavila povezava med IVF in rakom dojk:
- Ženske, ki so vključene v IVF postopke, imajo povečane možnosti za razvoj rakavih obolenj oz. raka dojk, saj ravno zaradi takšnih in drugačnih težav, zelo pogosto na hormonski ravni, potrebujejo zdravljenje oz. potrebujejo pomoč pri zanositvi.
- Ženske, ki v svojem življenju še niso bile noseče, imajo višje možnosti za razvoj rakavih obolenj, saj so raki dojk v velikem odstotku, hormonsko odzivni. Nosečnost pa hormone, ki so (bolj) aktivni v običajnih, rednih menstrualnih ciklusih, odvzame, za najmanj 9 mesecev. Nato sledi dojenje, ki prav tako dokazano znižuje možnosti za razvoj raka dojk. Ženske, ki niso še bile noseče, rodile in dojile, so tako seveda, bolj nagnjene.
- Ženske v IVF postopkih, običajno prestanejo veliko več posegov in pregledov, kot ženske, ki zanosijo spontano. Pogosto so večkrat pri ginekologih, večkrat opravijo preventivne preglede in so tako same bolj pozorne, prav tako pa so bolj pozorni njihovih ginekologi in lažje/hitreje zaznajo spremembe. Enostavno povedano, ženske, ki prestanejo IVF imajo veliko več možnosti, da se pri njih rak diagnosticira. To ni slaba stvar, saj hitro/predčasno diagnosticiranje bistveno izboljša potek zdravljenja in možnosti preživetja/ozdravitve.
- Pomembno je tudi omeniti, da se pri IVF pacientkah najpogosteje odkrije rakava obolenja v zelo zgodnjih fazah, največkrat gre za duktalnih karcinom oz. karcinom, ki izhaja iz mlečnega voda (ne-invaziven in življenjsko nenevaren rak), kar pomeni, da je tam bil še pred IVF postopkom, zdravila oz. postopek pa sta stanje le izpostavila.
Ali je torej smiselno ženskam odsvetovati IVF postopek, posebej tistim blizu oz. po 40 letu?
Ne.
Bilo pa bi vsekakor smiselno, da se ženske, ki so nagnjene k razvoju raka dojk, imajo družinsko anamnezo/predispozicijo ali so raka dojk celo prebolele v preteklosti, zares dodobra informira in seznani z morebitnimi tveganji, ki jih hormonska zdravila prinesejo s seboj.
V primeru takšnih pacientk je pomembno dajati prednost uporabi inhibitorjev aromataze, kot je npr. Femara (letrozol) in se izogibati visokim dozam zdravil ter zdravil estrogenske narave.
