Sindrom policističnih jajčnikov (PCOS) je ena najpogostejših prirojenih endokrinih motenj in po svetu prizadene milijone žensk. Svetovna prevalenca predstavlja približno 6–26 % žensk v rodni dobi.
PCOS je eden glavnih vzrokov za neplodnost, ki je največkrat posledica kronične anovulacije.
Za PCOS obstaja tudi manj znano ime, in sicer Stein-Leventhal sindrom, saj sta obolenje in njegov vpliv na plodno sposobnost, leta 1935 prvič opisala ameriška ginekologa Irving F. Stein In Michael Leo Leventhal. Pri ženskah sta povezala prisotnost cist na jajčnikih z anovulacijo.
Etiologija PCOS na žalost še danes ostaja neznana. Razvoj oz. pojav PCOS je tako pri posameznici nemogoče predvideti, so pa raziskave pokazale, da družinska anamneza igra pomembno vlogo – ženske, ki imajo v družini prisoten PCOS imajo veliko večjo verjetnost, da bodo tudi same diagnosticirane s tem obolenjem.
Diagnosticiranje PCOS
Četudi je PCOS pogosto obolenje, diagnosticiranje na žalost ni vedno enostavno. Največjo oviro predstavlja dejstvo, da ne obstaja enoten test ali enotne laboratorijske vrednosti, ki bi jih zdravniki lahko uporabili za zanesljivo ocenjevanje. Tako je običajno potrebnih več let, več obiskov oz. vpletenost več zdravnikov, da se prava diagnoza dokončno postavi.
PCOS se lahko kaže z vrsto znakov oz. simptomov, vendar te niso nujno prisotni pri vsaki ženski:
- neredne ali odsotne ovulacije in/ali menstruacije (oligomenorja oz. amenoreja)
- prekomerna telesna teža s povečano telesno maso predvsem okoli pasu
- motnja v presnovi maščob (dislipidemija)
- inzulinska rezistenca, prediabetes ali diabetes
- povišan krvni tlak (hipertenzija)
- prekomerna rast dlak po telesu in/ali obrazu (hirzutizem)
- mastna koža, vztrajne akne, ki se pogosto ne odzivajo na običajno zdravljenje
- redčenje las, pretirano izpadanje las
- temne, suhe lise na koži (acanthosis nigricans)
- bolečine v medenici
- močnejša nihanja razpoloženja, tesnoba ali depresija, izrazitejši PMS (predmenstrualni sindrom)
Ženske s PCOS imajo povečano tveganje za razvoj srčno-žilnih bolezni in raka maternice oz. raka endometrija.
Kateri so kriteriji za PCOS po Rotterdamu?
Rotterdamski kriteriji predstavljajo najpogosteje uporabljeno orodje za diagnosticiranje PCOS. Za diagnozo v revidiranih kriterijih sta potrebni dve od treh značilnosti PCOS:
- oligomenoreja ali amenoreja (neredna ali odsotna menstruacija)
- hiperandrogenizem – na podlagi kliničnih in/ali biokemičnih znakov (znaki na telesu oz. ravni hormonov v krvi)
- policistični jajčniki (vidni na ultrazvoku)
Katere vse oblike oz. fenotipe PCOS poznamo?
Na podlagi Rotterdamskih kriterijev so strokovnjaki identificirali 4 različne fenotipe PCOS:
Fenotip A (»pravi« PCOS)
- klinični ali biokemični znaki hiperandrogenizma
- neredna ali odsotna menstruacija
- policistični jajčniki na ultrazvoku
Fenotip B (netipičen PCOS)
- klinični ali biokemični znaki hiperandrogenizma
- neredna ali odsotna menstruacija
Fenotip C (ovulatorni PCOS)
- klinični ali biokemični znaki hiperandrogenizma
- policistični jajčniki na ultrazvoku
Fenotip D (nehiperandrogeni PCOS)
- izostanek ali neredna menstruacija
- policistični jajčniki na ultrazvoku
PCOS kriteriji podrobneje
Nereden oz. odsoten menstrualni cikel
O ovulatornih težavah pri ženski govorimo kadar je menstrualni cikel dolg 35 dni ali več oz. ko ima ženska v letu manj kot 9 menstruacij. Ginekolog lahko pri posameznici, ki se sooča s takšnimi težavami, prisotnost ali odsotnost ovulacije preveri z ultrazvokom, kot tudi z vrednostjo progesterona v drugi polovici menstrualnega cikla. Povišana oz. visoka raven progesterona nakazuje na nastop ovulacije in oblikovanje t.i. rumenega telesca (lat. corpus luteum), medtem ko nizke vrednosti nakazujejo na odsotnost.
Hiperandrogenizem
Hiperandrogenizem predstavlja povišane vrednosti androgenih (moških) hormonov v krvnem serumu ženske, ki se najpogosteje kažejo s pojavom hirzutizma oz. prekomerne rasti dlak (izrazitejših, temnejših in močnejših dlak), v vzorcu tipičnem za moške – poraščenost po nogah, rokah, obrazu, celo prsnem košu in hrbtu.
Pretirana poraščenost se lahko pri posameznici razvije že pred puberteto, v obdobju adolescence ali pa šele kasneje v odraslem obdobju življenja. Drugi klinični znaki presežka androgenih hormonov vključujejo tudi mastno kožo, akne in izpadanje las. Nekatere ženske s PCOS ne izražajo nobenih kliničnih znakov hiperandrogenizma in so težave z zanositvijo edini pokazatelj.
Pri diagnosticiranju hiperandrogenizma, se v krvi navadno preverja vrednost naslednjih hormonov:
- skupni testosteron
- prosti testosteron
- androstendion
- dehidroepiandrosteron sulfat (DHEAS)
Pomemben vpogled v hormonsko ravnovesje oz. neravnovesje, pa predstavlja tudi povišana raven LH (luteinizirajočega hormona) in razmerje med LH in FSH. Zdravo razmerje je navadno 1:1, pri PCOS pa je ta pogosteje 2:1 ali celo 3:1, vprid LH.
Policistični jajčniki (PCO)
Videz policističnih jajčnikov na ultrazvoku, je prisoten pri 3 od 4 žensk s PCOS. Ciste o katerih je govora, pravzaprav niso ciste, ampak nezreli folikli (antralni folikli). Ultrazvočno diagnosticiranje PCOS pri mladih dekletih, mlajših od 20 let ni priporočljivo, saj je pri teh letih antralnih foliklov v jajčnikih veliko, kar pa še ne pomeni, da dekle dejansko trpi za PCOS.
Ultrazvočni kriteriji za diagnosticiranje policističnih jajčnikov:
- Število antralnih foliklov: 12 ali več v vsakem jajčniku
- Velikost antralnih foliklov: 2-9 mm v premeru
- Prostornina jajčnikov: več kot 10 cm3
Desno: policističen jajčnik s t.i. izgledom “perlaste verižice” ob robu jajčnika
Ali PCOS predstavlja neplodnost?
PCOS predstavlja predvsem subefertilnost oz. zmanjšano plodnost, v nekaterih primerih pa tudi neplodnost. Vsekakor ni rečeno, da ženska s PCOS ne more zanositi, obstaja pa velika verjetnost, da je zanositev otežena na račun hormonskega neravnovesja, ki ovira rast, razvoj in sprostitev jajčne celice iz jajčnika. Če ženska ne ovulira, ne more zanositi.
Načrtovanje nosečnosti in uporaba ovulacijskih testov
Ugotavljanje prisotnosti ovulacije in uporaba ovulacijskih testov je pri ženskah s PCOS močno otežena, saj se na rezultate ni mogoče zanašati. Zaradi povišanih vrednosti LH, ima lahko ženska s PCOS skoraj skozi celoten menstrualni cikel, bolj ali manj pozitiven ovulacijski test, kar pomeni, da sama ne more dovolj natančno napovedati plodnih dni oz. ugotoviti kdaj je prišlo do LH porasta in potencialno, ovulacije.
Medikamentozno zdravljenje PCOS
Ženske, ki trpijo za PCOS in načrtujejo nosečnost, se lahko poslužujejo različnih zdravil, ki ugodno vplivajo na delovanje jajčnikov:
- Klomifen citrat (Clomid) je antiestrogensko zdravilo, ki se ga jemlje na začetku cikla.
- V primeru slabega odziva na klomifen oz. razvoj rezistence, se uporabi letrozol (Femara), ki predstavlja eno najučinkovitejših oralnih zdravil za PCOS.
- V kolikor se z enim ali obema zgoraj omenjenima zdravila ne doseže primernega odziva jajčnikov, se ženski lahko predpiše tudi antidiabetik, metformin (npr. Aglurab, Glucophage)
- Specialist za zdravljenje neplodnosti lahko v namen doseganja zanositve (spontane ali z IUI) predpiše tudi gonadotropine za injiciranje, ki vsebujejo FSH oz. folikel stimulirajoč hormon (npr. Gonal F).
Kirurško zdravljenje PCOS
Drilling jajčnikov oziroma laparoskopska elektrokavtizacija ovarijev (LEKO), je kirurški poseg, ki se izvede v kratkotrajni splošni anesteziji. S posegom se v posamezen jajčnik z monopolarno iglo naredi približno 4-6 vbodov. Ko igla prebije trše zunanje tkivo jajčnika, za posledico pogosto pride do znižanja ravni androgenih hormonov ter uravnovešenja razmerja med LH in FSH. Uspešnost takega postopka je omejena in izredno variira med ženskami. Stopnja uspešnosti pa je višja pri ženskah pod 35 let, z normalnim ITM in številom antralnih foliklov (AFC) nižjim od 50.
Zunajtelesna oploditev (IVF)
V kolikor ženska ne uspe spontano zanositi kljub pomoči različnih zdravil ali posegov, se kot naslednji in najučinkovitejši korak zdravljenja, svetuje IVF – in vitro fertilizacija oz. zunajtelesna oploditev.
Kaj lahko ženske naredijo same?
Najbolj pomemben faktor predstavlja nadzor nad telesno težo in preprečevanje pridobivanja teže. V primeru prekomerne telesne teže, lahko že 10% izguba pripomore k vzpostavitvi rednega menstrualnega cikla. A veliko žensk s PCOS nima povišane telesne teže. Tem posameznicam se, tako kot vsem ostalim ženskam s PCOS, svetuje redno vadbo, zdrav način prehranjevanja, uživanje živil z nizkim glikemičnim indeksom, nadzor nad vrednostjo glukoze (sladkorja) v krvi. Pomembno je izogibanje alkoholu in tobaku ter visoko procesirani hrani. Od prehranskih dopolnil je najbolj smiselno vključiti inozitol – za uravnavanje menstrualnega cikla in pozitivnega vpliva na PMS. Ob načrtovanju družine pa še folno kislino, vitamin D in Q10 – za boljšo kvaliteto jajčnih celic, ne glede na to ali ženska skuša zanositi spontano ali v IVF postopku.
Viri:
Tay, C.T., Hart, R.J., Hickey, M. et al. Updated adolescent diagnostic criteria for polycystic ovary syndrome: impact on prevalence and longitudinal body mass index trajectories from birth to adulthood. BMC Med 18, 389 (2020). https://doi.org/10.1186/s12916-020-01861-x
Sachdeva G., Gainder S., Suri V., Sachdeva N., Chopra S. Comparison of the Different PCOS Phenotypes Based on Clinical Metabolic, and Hormonal Profile, and their Response to Clomiphene Indian J Endocrinol Metab. 2019 May-Jun; 23(3): 326–331. doi: 10.4103/ijem.IJEM_30_19
